
Ženski lobi Slovenije in Zagovorniška skupina za pravične evropske volitve za ženske sta izvedla raziskavo, ki obravnava evropske volitve 2024 v Sloveniji z vidika enakosti spolov.
Raziskava je pokazala, da je malo tem v letošnji kampanji obravnavalo enakost spolov.
Izjema je bila tema dostopnosti splava v Evropski uniji.
Vprašanja žensk se je dotikala tudi tema vojne v Ukrajini in Gazi, a se je ženske obravnavalo predvsem kot pasivne žrtve na vojnih območjih.
Iz raziskave izhaja, da v Sloveniji na izvolitev žensk bolj kot preferenčni glas vplivajo prepoznavnost, izkušnje in vložek v kampanjo.
Ključno za izvolitev je prvo mesto na listi, saj mu pripade približno 56 % vseh preferenčnih glasov.
Če kandidatka ni na prvem mestu na listi, za njeno izvolitev sicer ni odločilen spol, ampak njena prepoznavnost, izkušnje, medijska prisotnost ter vložek dela in denarja v kampanjo kandidatke.
Se pa je v tokratni kampanji glas žensk slišal bolj kot doslej, eden “najtrših orehov” pa ostaja seksistično nasilje nad ženskami v politiki.
Ker lahko nagovarjanje žensk prinese drugačen rezultat na volitvah, predsednica Ženskega Lobija Slovenije Sonja Lokar meni, da je smiselno tudi v bodoče pritiskati na stranke, da drugače obravnavajo volivke, da jih obravnavajo resno.
Želi si, da po naslednjih evropskih volitvah slovenski premier ne bi dejal, da v Bruselj pošiljajo zgolj moškega komisarskega kandidata, ker nimajo drugega kandidata ali kandidatke. “Tako ni pametno ravnati, ker je očitno, da lahko ženske odločijo volitve. Naj o tem razmišljajo tisti, ki na volitve hodijo,” je sklenila.
Podani so naslednji predlogi za dopolnjevanje zakona o volitvah evropskih poslank_cev:
- pri vsakih novih volitvah zamenjati spol prvouvrščene osebena strankini listi,
- predpisati obvezno uporabo zadrge skozi celotno listo,
- uvesti obvezni preferenčni glas ter doseči enako finančno in logistično podporo vseh kandidatov in kandidatk s strani političnih strank,
- poslanko, ki izgubi sedež iz kateregakoli razloga, naj nadomesti naslednja ženska z najvišjim deležem preferenčnih glasov na listi,
- dopolniti bi bilo tudi treba pravila enakopravnega medijskega pokrivanja kandidatk in kandidatov v kampanji in vložiti več v politično profiliranje in javno prepoznavnost potencialnih kandidatk od volitev do volitev, ne samo v kratkem času volilne kampanje.
Raziskava in povzetek raziskave so na voljo TUKAJ.