Predsednica Združenja ONA VE Marta Kos v uvodniku za majske Novice ONA VE piše o pomenu podatkov, številk in dejstev ter da se v doseganju družbenih ciljev ne bi smeli sramovati čustev.
| Drži, da vedno znova poudarjam pomen podatkov, številk in dejstev. Da moramo pri aktivnosti našega Združenja ONA VE uporabljati komunikacijo, utemeljeno na dejstvih. Da ni dovolj, če trdimo, da je na nacionalni RTV Slovenija več gostov kot gostij, temveč, da rečemo, da je bilo, na primer, v lanskem letu v oddaji TV intervju 10 gostij (20 %) in 40 gostov (80 %). |
| Drži pa tudi, da nisem podatkovna fetišistka. Da menim, da moramo v svojem delovanju biti tudi čustvene. A potem pogosto slišim: “Ne bodi tako čustvena!” ali “Naj dejstva govorijo sama zase – in ne spet čustva!” Kot da bi bila čustva nekaj, čemur bi se morali v doseganju družbenih ciljev izogibati, jih negirati. Zato rada vedno znova omenjam izjemno knjigo nedavno umrlega Nobelovega nagrajenca Daniela Kahnemana Razmišljanje, hitro in počasno, na moje veliko veselje prevedeno tudi v slovenščino. Kahneman namreč pravi, da čustva oblikujejo naše misli in dejanja bolj, kot bi si želeli in da naš um, glede na vsa izkrivljanja in omejitve človeškega razmišljanja, vendarle ni tako zanesljiv. Naša čustva zelo močno vplivajo na našo sposobnost koncentracije, spomin, način odločanja, medsebojne odnose kot tudi na percepcijo vsebin, ki nam jih posredujejo mediji. |
| Kako naj torej v prizadevanjih, da izboljšamo reprezentativnost žensk v slovenskem javnem prostoru, najdemo pravo mero razumskega in čustvenega delovanja? Dejstva in številke, ki jih navajamo na osnovi raziskav ali preprostega štetja na roke, večino ljudi presenetijo: a tako malo žensk je prejelo državno odlikovanje (13 %), Prešernovo nagrado za življenjsko delo (17 %), a tako malo je gostij v 24 ur zvečer (22 %)? Ja, tako malo nas je. Žalostno, včasih celo ponižujoče. |
| Kako naj torej ukrepamo? Seveda imamo kup razlogov, da smo vznemirjene, razočarane, da nas podatki jezijo, da smo morda celo malodušne v smislu: kaj pa lahko sploh naredimo? A ne ustavimo se pri tem, prosim vas. Z žalostjo in jezo ne bomo prišle daleč. Opozarjajmo in ne kritizirajmo. Razlagajmo, dvakrat, če je treba. Povezujmo in ne ustvarjajmo nasprotij ali celo nasprotnikov. Spreminjajmo in iščimo partnerstva. Da, partnerstva, na tem mora temeljiti naše delo. |
| Pri tem nam gre zelo dobro! Kako sem ponosna na tudi mednarodno odmeven podpis zaveze med ONA VE in javno RTV Slovenija o skupnih prizadevanjih za večji delež žensk v oddajah javne TV in radia, dogovarjamo pa se že tudi za sklenitev podobnih zavez z dvema časopisnima hišama. Izvedli bomo tudi prva izobraževanja za medijske ustvarjalce; nekaj, o čemer si še pred kratkim nismo upale niti sanjati. |
| Na osnovi analiz Kliping d.o.o., ki za nas dela mesečne analize zastopanosti žensk v intervjujih, vemo, da je bilo povprečje (12 mesecev) v letu 2022 34,9 %, 2023 34,4 %, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je 39 %! Aprila letos skoraj 40 %. In ker ne gre samo za številke: v medijih so se končno pojavili intervjuji, izven okvirja ONA VE, ki nagovarjajo problematiko spolno neuravnotežene pojavnosti v medijih. |
| Dobro nam gre, drage Onavejke in vsi, ki nas spremljate. Učimo se, širimo znanje, pogovarjajmo se in povezujmo se. Tako s srcem kot razumom. V tem je naša moč. |
“Seveda imamo kup razlogov, da smo vznemirjene, razočarane, da nas podatki jezijo, da smo morda celo malodušne v smislu: kaj pa lahko sploh naredimo? A ne ustavimo se pri tem, prosim vas. Z žalostjo in jezo ne bomo prišle daleč. Opozarjajmo in ne kritizirajmo. Razlagajmo, dvakrat, če je treba. Povezujmo in ne ustvarjajmo nasprotij ali celo nasprotnikov. Spreminjajmo in iščimo partnerstva. Da, partnerstva, na tem mora temeljiti naše delo.”
Marta Kos
