Odnos do enakosti spolov slabši kot 2009

Rezultati Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022) so za Slovenijo  zaskrbljujoči. Raziskava preverja kako pripravljeni so osmošolci in osmošolke v različnih državah na prevzemanje vlog aktivnih državljanov, zato v raziskavi preverjamo državljansko vednost, stališča do pomembnih vprašanj v družbi, delovanje (v šolskem in izvenšolskem okolju) in pripravljenost na delovanje v prihodnje. In kaj kažejo rezultati za Slovenijo?

Rezultati cikla 2022 kažejo na izrazit padec državljanske vednosti, pa ne le primerjaje z izmerjeno državljansko vednostjo leta 2016, temveč je državljanska vednost osmošolcev/osmošolk v letu 2022 celo nižja od tiste izmerjene leta 2009. In tukaj je razlika z drugimi sodelujočimi državami precejšnja – le v dveh državah (Sloveniji in na Slovaškem) smo izmerili tako drastičen upad državljanske vednosti. Številni rezultati kažejo tudi na padec pri številnih stališčih osmošolcev/osmošolk, njihovem trenutnem delovanju in pripravljenosti za delovanje v prihodnje. Osmošolci in osmošolke so v ciklu raziskave 2022 pokazali na večjo in več nestrpnosti, manj solidarnosti, manjše zaupanje v institucije, slabše odnose, precej nizek interes za družbena in politična vprašanja in še bi lahko naštevala.

Trenutno se ne sprašujem o tem, ali lahko s tako ravnjo državljansko vednostjo, stališči in delovanjem oz. pripravljenostjo na delovanje, prispevamo k razvoju demokracije v prihodnje, pač pa bolj o tem ali sploh lahko še vzdržujemo trenutno raven demokracije ali ne.

Eno od področij, kjer so stališča učencev precej padla oz. se poslabšala je tudi odnos do enakosti spolov, in sicer se nismo vrnili le na raven leta 2009, ta stališča so pri učencih in učenkah  v Sloveniji v letu 2022 celo slabša kot so bila leta 2009. Vemo, da je enakost spolov ena ključnih sestavin vsake demokratične družbe. Prav zato je odnos do enakosti spolov (ne le njene enakopravnosti) tako zelo pomemben. Rezultati na mednarodni ravni (pa tudi za vsako sodelujočo državo posebej, se pravi tudi za Slovenijo) kažejo, da imajo praviloma slabši odnos do enakosti spolov dečki (ta razlika med spoloma je precejšnja, v Sloveniji ena največjih), učenci in učenke z nižjo ravnjo državljanske vednosti (tudi tukaj je ta razlika precejšnja), učenci in učenke, ki prihajajo iz družin nižjega socialno-ekonomskega statusa (tukaj je razlika precejšnja, vendar vsaj nekoliko manjša kot je to značilno za razlike po spolu ali glede na državljansko vednost). Podrobnejši rezultati za Slovenijo, primerjaje s ciklom 2016 so predstavljeni v nadaljevanju.

Tabela 1: Odnos do enakosti spolov (trendi med letoma 2016 in 2022); deleži strinjanja s trditvami

Iz rezultatov tabele 1 (kjer prikazujemo deleže tistih, ki so se s posamezno trditvijo strinjali ali zelo strinjali) vidimo, da so se deleži učencev in učenk 8. razredov (tukaj deležev ne poročamo glede na spol) pri vsaki od posameznih trditev spremenili, na način, da se je povečal delež tistih, ki v letu 2022 (na pram letu 2016) menijo, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko (iz 9 % v letu 2016 na 21 % v letu 2022), da so moški bolje usposobljeni za politične voditelje (iz 21 % na 30 %), večji je tudi delež tistih, ki menijo, da kadar zaposlitev primanjkuje, bi morali moški imeti večjo pravico do zaposlitve kot ženske (iz 15 % na 26 % v letu 2022). Pri treh trditvah, pa so se deleži zmanjšali, vendar na način, da ponovno kažejo na zaskrbljujočo percepcijo podpiranja neenakosti med spoloma. In sicer, da bi moški in ženske morali imeti enake možnosti za sodelovanje v vladi (leta 2016 je tako menilo 96 % anketiranih osmošolcev in osmošolk, v letu 2022 pa 92 %), da bi moški in ženske morali imeti v vseh pogledih enake pravice (iz 95 % v letu 2016 na 90 % v letu 2022) ter, da bi moški in ženske morali za enako delo dobiti enako plačilo (iz 93 % na 87 %). Rezultati torej kažejo na poslabšanje odnosa do enakosti spolov.

Že prej sem zapisala, da v povprečju dečki (osmošolci) izkazujejo slabši odnos do enakosti spolov kot dekleta (osmošolke). V tabeli 2 prikazujem deleže na trditve glede na spol. Se pravi koliko osmošolcev se strinja ali zelo strinja s posamezno trditvijo vs. koliko osmošolk se s posamezno trditvijo strinja ali zelo strinja.

Tabela 2: Odnos do enakosti spolov (trendi med letoma 2016 in 2022) – glede na spol; deleži strinjanja s trditvami

V tabeli 2 prikazujem deleže strinjanja s trditvami glede na spol (in glede na trende). Iz rezultatov vidimo, da se je odnos do enakosti spolov pri dečkih poslabšal pri vsaki od trditev, pri dečkih tudi nekoliko bolj, tako se je npr. delež dečkov, ki so se strinjali (ali zelo strinjali) s trditvijo, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko dejansko podvojil (iz 15 % v letu 2016 na 32 % v letu 2022), tudi drugi deleži strinjanja s trditvami so se pri dečkih precej spremenili, v smislu izkazovanja večje neenakosti med spoloma, kot je bilo to značilno za leto 2016. Pa vendarle, potrebno je opozoriti, da niso zgolj dečki tisti, ki kažejo slabši odnos do enakosti spolov, to je pri skoraj vseh trditvah tudi značilnost deklet. Delež deklet se namreč ni spremenil le pri trditvi, da bi morali imeti moški in ženske v vseh pogledih enake pravice. Deleža pri trditvi, da bi morali imeti moški in ženske enake možnosti za sodelovanje v vladi ter pri trditvi, da bi morali moški in ženske za enako delo dobiti enako plačilo, se med letoma 2016 in 2022 razlikujeta za 1 odstotno točko. Precej več, se pravi gre za poslabšanje odnosa do enakosti spolov tudi pri dekletih, pa se razlikuje njihova percepcija do tega, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko (ta delež je narastel iz 3 % deklet v letu 2016, na 9 % v letu 2022), da so moški bolje usposobljeni za politične voditelje kot ženske (iz 9 % na 12 %), in da kadar primanjkuje zaposlitev, bi morali moški imeti večjo pravico do zaposlitve kot ženske(tako je leta 2016 menilo 6 % deklet, v letu 2022 pa že 13 %).

Seveda se v odnosu do enakosti spolov odraža tudi naš (širši) družbeni odnos do te enakosti. Pa vendarle je potrebno povedati še nekaj. Nacionalni odstotki učiteljev 8. razredov, in sicer predmetov, ki se vsebinsko najbolj povezujejo s področjem državljanske vzgoje in izobraževanja,[1] so pri poročanju tega, da imajo učenci na šoli v veliki ali vsaj zmerni meri priložnosti za učenje o temi enakih možnosti za ženske in moške, pod mednarodnim povprečjem. Hkrati rezultati kažejo, glede na samooceno učiteljev, da so slabše pripravljeni na poučevanje teme enakih možnosti za moške in ženske, kot njihovi kolegi v drugih sodelujočih državah. To je vsekakor pomembna povratna informacija za pripravo bodočih izobraževanj in usposabljanj učiteljev. Kar kaže seveda tudi na to, da ima šolska politika (in tudi sicer politika nasploh) vendarle še nekaj dela, in da zgolj sklicevanje na to, da je to pač družbeni problem, zagotovo ne bo prineslo izboljšanj.

izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, NRC (nacionalna koordinatorka raziskave)

[1] V Sloveniji gre za učitelje predmetov domovinska in državljanska kultura in etika, zgodovina, geografija, slovenščina.