Predsednica Združenja ONA VE Mateja Malnar Štembal v uvodniku za aprilske Novice ONA VE poudarja, da rezultati triletnega merjenja in odzivi novinark in novinarjev kažejo na pomemben premik v zavedanju o potrebi po večji zastopanosti glasov strokovnjakinj.

V času, ko beseda enakost spolov marsikje sproži nelagodje ali zamah roke, ko se o zastopanosti žensk v javnem prostoru raje molči, kot govori, nam rezultati triletnega merjenja medijskih intervjujev (2022–2024), ki ga je za nas opravilo podjetje Kliping d.o.o., prinašajo kar nekaj upanja. Čeprav smo še daleč od uravnotežene zastopanosti, pa se v podatkih (v primerjavi z obdobjem 2016–2018 se je delež sogovornic povečal za približno 10 odstotnih točk) in odzivih skriva nekaj izjemno dragocenega – sprememba zavedanja.

Tudi zaveza 50:50, ki smo jo skupaj z RTV Slovenija podpisali lani, ni ostala le simbolna. Vnesla je redno spremljanje podatkov, odprla je prostor za pogovore. Od letos strokovnjakinje v pogovoru z Ano Tavčar dobivajo glas v segmentu Ženska, v oddaji Dobro jutro, zato da se vse bolj pogosto sliši tudi o znanosti, gospodarstvu in politiki – iz ženskih ust. In tudi v zelo gledani pogovorni oddaji Intervju se je delež gostij v prvih treh mesecih letošnjega leta dvignil na 40 % (letno povprečje zadnjih treh let je bilo 20 %).

A kar je morda še bolj dragoceno, je odziv tistih, ki vsak dan ustvarjajo medijsko podobo naše družbe – novinark in novinarjev.

Ko jim predstavimo podatke raziskave Reprezentacija spolov v slovenskih medijih iz leta 2023 (73 % moških glasov in 27 % ženskih; raziskavo bomo ponovno izvedli tudi maja 2025), marsikdo prizna, da tega prej preprosto ni opazil. »Niti nisem razmišljal o tem, da imamo tako malo žensk med sogovorniki,« je dejal novinar z dolgoletnimi izkušnjami. Druga novinarka je priznala: »Ko ni časa, pogosto posežem po preverjenem sogovorniku – moškem. Po naši razpravi sem se prvič zavedno vprašala: ali res ni nobene ženske, ki bi bila prav tako primerna?«

Najmočnejši učinek naših podatkov je bil prav v tem, da so spodbudili razmišljanje. Novinarke in novinarji so nam povedali, da so začeli dvomiti o lastnih praksah in da jih zdaj večkrat vodi občutek odgovornosti – ne le uredniška politika. Neka novinarka je priznala, da včasih koleba, ali bo sogovornica dovolj suverena, ker »ženske pogosteje rečejo ne, ali pa dvomijo o sebi«. A zdaj pravi, vztraja dlje in si vzame več časa, da jih spodbudi – »ker vem, da je to del spremembe, ki jo hočem videti«.

Še ena pomembna ugotovitev: spletna platforma strokovnjakinj ONA VE je postala zelo uporabno orodje za kontaktiranje. Več novinark in novinarjev je priznalo, da jim je portal rešil marsikatero dilemo – ne le pri iskanju sogovornic, ampak tudi kot sporočilo uredništvu: »Poglejte, obstajajo.«

Zavedamo se, da ni enostavno spreminjati ustaljenih praks in starih navad. A dejstvo, da se razmislek širi naprej – od posameznika do kolektiva, od enega uredništva k drugemu – nam daje razlog za upanje.

Predsednica Združenja ONA VE

Mateja Malnar Štembal

“Še ena pomembna ugotovitev: spletna platforma strokovnjakinj ONA VE je postala zelo uporabno orodje za kontaktiranje. Več novinark in novinarjev je priznalo, da jim je portal rešil marsikatero dilemo – ne le pri iskanju sogovornic, ampak tudi kot sporočilo uredništvu: poglejte, obstajajo.”

Mateja Malnar Štembal