Predsednica Združenja ONA VE mag. Marta Kos je v intervjuju z Alenko Tratnik med drugim spregovorila o družbenem projektu za večjo zastopanost žensk med prejemniki državnih odlikovanj.
Intervju, objavljen 8. junija 2023 v Primorskih novicah, povzemamo v celoti.
“Pomembno je, da se v družbi sliši glas žensk, da nam dogajanja po svetu in doma ne bodo razlagali pretežno moški … skozi svoje poglede in svoja očala. Za to gre!” poudarja mag. Marta Kos, predsednica Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE. Združenje, ki trenutno povezuje več kot 400 članic, je ob drugi obletnici predstavilo družbeni projekt za večjo zastopanost žensk med prejemniki državnih odlikovanj.
Nekdanja novinarka in diplomatka Marta Kos se je po lanski najavi kandidature za predsednico države umaknila s slovenskega političnega odra in slovenske notranje politike ne spremlja. Vrnila se je v Ženevo, kjer nadaljuje mednarodno uspešno podjetniško kariero. S Slovenijo pa je tesno povezana prek Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE. Skupaj s sedanjo predsednico države dr. Natašo Pirc Musar in ministrico za digitalno transformacijo dr. Emilijo Stojmenovo Duh ter Matejo Malnar Štembal je pred dvema letoma ustanovila Združenje ONA VE. Njegov glavni namen je povezovanje strokovnjakinj in medsebojno spodbujanje, da bodo ženske imele več poguma za nastope v medijih in na javnih prireditvah in s tem prispevati k večji enakosti in zastopanosti žensk v družbi. Z Marto Kos smo se pogovarjali ob robu slovesnosti ob rojstnem dnevu združenja, ki jo je na pobudo dr. Andreje Gomboc v dvorcu Lanthieri gostila Univerza v Novi Gorici.
Zakaj si je danes še vedno treba prizadevati za enakost spolov, za enako zastopanost žensk v javnem diskurzu?
“Več razlogov je. Eden je v tem, da smo se verjetno vsi v družbi, vključno z ženskami, uspavali. Govorim že v prejšnjem sistemu, kjer smo, pravno gledano, ženske imele dober položaj. Ker se je po osamosvojitvi nivo teh pravic ohranil, smo na nek način mislili, da bo šel razvoj v tako smer, da bo enakost med spoloma na vedno višjem nivoju. Pa temu ni bilo tako, kot se v zgodovini po naravni poti nikoli ni zgodilo, da bi bile ženske enakovredne, enakopravne, da bi vladala enakost spolov. Tudi tokrat se je izkazalo, da se na nek način kar naprej obnavlja, jaz temu rada rečem nenaravni red, kjer imajo moški vedno prednost. Več jih je na vodilnih položajih, v povprečju imajo višje plače, več jih nastopa v medijih in več jih je na javnih dogodkih, s čimer se združenje ONA VE tudi v največji meri ukvarja. V tem času pa je prišlo še do enega preobrata. Po letu 2015, z vzponom tako desnih kot levih populizmov, opažamo retradicionalizacijo družbe, ko nas nekateri poskušajo ponovno spraviti za tako imenovane ‘3 K’ – Kirche, Küche, Kinder (cerkev, kuhinja, otroci). V začetku novega tisočletja se o tem nismo pogovarjali. Danes imamo sredi Ljubljane proteste proti pravici do splava, kar si je bilo včasih nemogoče zamisliti. Ta retradicionalizacija pa je mogoče dobra v tem, da se ženske vendarle aktiviramo v družbi, da se zavedamo, da se nič ne bo zgodilo samo od sebe, da moramo braniti pridobljene pravice in se boriti za pravičnost v družbi. Ta pravičnost pomeni enakost spolov. Ne govorim o občutkih nas žensk, da smo zapostavljene ali v podrejenem položaju – govorim o dejstvih. Zavedati se moramo, da se nič ne zgodi samo po sebi, kar pomeni, da moramo to ozavestiti. Velikokrat smo namreč tudi same krive, da nismo bolj prepoznavne, vidne in slišane. Tu pa lahko veliko naredi naše združenje. Predvsem tako, da se izobražujemo, si pomagamo in se spodbujamo, da si bomo upale reči: ‘V tem sem pa res dobra.’”
V združenju se osredotočate predvsem na to, kako povečati delež žensk v medijih in na javnih dogodkih.
“Združenje šteje že 430 strokovnjakinj, vse so pripravljene nastopati v medijih in na javnih dogodkih. Tako organizatorji ne morejo več reči, da so iskali strokovnjakinjo, ampak je niso našli. Pomembno je, da se v družbi sliši glas žensk, da nam dogajanja po svetu in doma ne bodo razlagali pretežno moški … skozi svoje poglede in svoja očala. Za to gre! Pomembno je, da v razpravah sodelujejo tako moški kot ženske. Pri tem se upoštevajo različne perspektive, širši nabor stališč in idej, tako pridemo do bolj pravičnih odločitev. Vključevanje več spolov pomaga preprečevati pristranskost.”
Ko govorite o neenakopravni zastopanosti spolov v medijih in na javnih dogodkih, izpostavljate dejstva, konkretne številke. Kaj kažejo?
“Doslej so samo tri ženske – kar je manj kot 5 odstotkov, dobile Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od tega Mira Mihelič dvakrat, druga nagrajenka je bila Svetlana Makarovič. Od osamosvojitve do konca lanskega leta je bilo med prejemniki državnih odlikovanj samo 12,6 odstotka žensk. Nagrado kresnik so doslej podelili le štirim ženskam in 29 moškim. V oddaji nacionalne televizije Intervju je bilo lani samo 12, 5 odstotka gostij. V novi oddaji nacionalne TV, Arena, je bila polovica oddaj, kjer ni bilo niti ene gostje. Ko govorimo o zastopanosti žensk v medijih, začeli smo reprezentativno kvalitativno in kvantitativno analizo žensk v slovenskih medijih. Zanima nas, koliko in v kakšnih vlogah nastopajo, samo kot partnerke premierja ali zato, ker imajo kaj pametnega povedati.”
Ob drugi obletnici ste predstavili dve konkretni pobudi.
“Predsednici države smo poslali pobudo za uravnoteženo podeljevanje državnih odlikovanj, da bo razmerje prejemnic in prejemnikov 50 proti 50. V ONA VE menimo, da bo večje uravnoteženje prispevalo k spodbujanju enakosti med spoloma in omogočilo realnejši prikaz dosežkov v naši družbi. V združenju bomo spodbujali posameznike in organizacije, da predlagajo zaslužne ženske za nagrade. Ta pobuda velja vsem, zato temu pravimo družbeni projekt. Vsem županom in županjam bomo v kratkem pisale, da nam sporočijo, koliko ulic je pri njih poimenovanih po ženskah in koliko spomenikov, posvečenih ženskam, imajo v svojih občinah. Zbrali bomo dejstva in nato ukrepali. Verjamem, da lahko skupaj ustvarimo družbo, ki spodbuja enakost spolov in priznava dosežke ženske na vseh področjih.”
Manj ko so ženske zastopane v javnosti, bolj ta dobiva podobo dogajanja skozi moško razlago. Mag. Marta Kos