EVROPEJKA

Piše: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, in tudi članica ONA VE.

Ko me vprašajo, od kod prihajam, ne vem točno, kako naj odgovorim. Po krvi sem Prekmurka, po vzgoji in temperamentu sem Primorka. Trenutno živim v Ljubljani, sem pa kar dve desetletji preživela v tujini. Nisem le Slovenka, ampak se počutim kot Evropejka.

Mojo ljubezen do EU je oblikovalo ravno življenje ob meji. Odraščala sem v Novi Gorici in dnevno sem se srečevala z mejo. Nisem razumela, zakaj imajo ljudje, ki živijo le kakšnih 100 metrov stran, boljše materialne možnosti in priložnosti. In tega nisem želela sprejeti. Zato sem začela raziskovati Evropo in Evropa mi je dala nešteto priložnosti. Po diplomi iz ekonomije sem se prijavila na štipendijo na College of Europe in moja ljubezen do Evrope je padla na rodovitna tla, saj sem jo podkrepila tudi z znanjem. Okronala pa sem jo s službo na Evropski komisiji v Bruslju, kjer sem delovala v dobro EU na različnih področjih.

Na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji nadaljujemo to delo v dobro Evrope in seveda v dobro Slovenije. Naša naloga je, da ljudem približamo EU in da jim povemo, da EU še zdaleč ni le Bruselj, tudi ni le Ljubljana. Evropa je prisotna povsod. S pomočjo naših sedmih Europe Direct regionalnih centrov po Sloveniji smo prisotni na terenu. Prisotni smo pa tudi v Ljubljani, v Hiši EU, kjer gostimo šole, vrtce, univerze in organiziramo tudi predstavitve EU, jezikovne delavnice, »back-to-school« karierne dneve ter tematske predstavitve in delavnice. Zelo radi pa gostimo tudi visoke goste iz evropske in slovenske politične scene.

1. maja 2024 praznujemo že 20. obletnico vstopa Slovenije v EU. 

Slovenija se je 2004. leta pridružila zelo veliki integraciji in je s tem ogromno pridobila. Eno so gotovo gospodarske prednosti, drugo so pa tudi mehkejše, a verjetno še pomembnejše prednosti, to so vrednote.

Lani smo praznovali 30. obletnico pričetka veljavnosti Maastrichtske pogodbe, ki je utemeljila enega največjih dosežkov EU. To je evropsko državljanstvo. To predstavlja status, ki ga uživamo vsi državljani članic EU in se razlikuje od državljanstva držav članic in ga ne nadomešča. Evropsko državljanstvo vključuje pravico do nediskriminacije na podlagi državljanstva, do prostega gibanja in prebivanja v EU, evropsko volilno pravico, pravico do konzularne zaščite, ter pravico do komunikacije s številnimi evropskimi institucijami in telesi. Članstvo v Uniji nam je torej dalo evropsko državljanstvo. To nam zagotavlja, da varujemo in razvijamo vrednote, kot so demokracija, človekove pravice, svoboda, enakost, solidarnost in pluralizem. To so vrednote, na katerih temelji evropska identiteta in te vrednote so ključni vezni člen med nami Evropejci. V Evropi stremimo k temu, da je lahko vsakdo, kar želi biti.

Ko govorimo o prednostih, ki nam jih je prineslo članstvo v Evropski uniji, pa seveda ne moremo mimo ekonomskih prednostih. Le-te temeljijo na notranjem oziroma enotnem trgu. Pridobili smo štiri izjemno pomembne svoboščine: prost pretok blaga in storitev, oseb ter kapitala. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo enotni evropski trg s pridom izkorišča in ne predstavljamo si, kaj bi bilo, če bi se naše trgovanje končalo na mejah naše države. Kot primer prostega pretoka oseb pa lahko omenimo Erasmus+. Mladi so ga že vzeli za svojega, namenjen pa ni le mladim, ampak tudi mladim po srcu, saj omogoča izmenjavo tudi npr. vrtcev ali seniorjev. Erasmus+ je verjetno najbolj pripomogel k uresničevanju slogana EU »Združeni v različnosti«. Izkušnje v tujini pa povečajo evropski inovacijski potencial. Mladi, ki so bili izpostavljeni mednarodnemu okolju, so pogosto bolj inovativni, zato učna mobilnost prispeva k gospodarskemu razvoju evropskih regij. Ko pogledamo najbolj oprijemljive prednosti EU, pa se gotovo osredotočimo na četrto svoboščino, skupno valuto. Menim, da nam je življenje s skupno valuto, evrom, prijetnejše. Ne le zaradi manjših transakcijskih stroškov ter stabilnejšega poslovanja, predvsem zaradi lažjega potovanja in dopustovanja čez meje.

Evropska unija je torej veliko več kot bankomat, je pa res, da se iz nje v države članice pretaka veliko sredstev. Vsakdo je že videl po Sloveniji veliko tabel z evropsko zastavo in napisom »so-financirano s sredstvi EU«, pa naj gre za male ali večje projekte. Od kolesarskih poti, železniških predorov, do raziskav ali razvoja veščin. V zadnjih mesecih smo skupaj odprli viadukt Vinjan in Gabrovica na drugem tiru, začetek del na medicinskem kampusu Vrazov trg, financirali smo superračunalnik v Mariboru, železniško postajo v Domžalah, na vrsto pride tudi infekcijska klinika v Ljubljani in še mnogo drugih projektov.

EU pa temelji tudi na solidarnosti. Vsakič, ko je Slovenijo prizadela ujma, pri žledu, pri požarih, pri poplavah, je EU prišla na pomoč Sloveniji in drugim državam članicam.

9. junija 2024 nas čakajo evropske volitve.

Slovenija je proevropska država. Vendar ljudje pogosto ne pomislijo, da lahko Evropo tudi sooblikujejo, da imajo priložnost in dolžnost, da uporabijo svoj glas. Leta 2019 je bila volilna udeležba v Sloveniji pod 29 % (povprečje EU je bilo 50 %) in pri mladih še veliko manjša, okrog 17 %.

Mogoče mladih prednosti EU ne prepričajo dovolj, da bi odšli na evropske volitve. Vendar menim, da to ni zato, ker mladi ne bi verjeli v Evropo. Mladi se morda ne zavedajo dovolj, kaj konkretnega jim Evropa prinaša. Npr. mobilno gostovanje, enoten kabel za polnjenje mobilnih telefonov, bolj varen nakup preko spleta z vračilom v roku 14 dni, odškodnine pri odpovedi letalskega poleta, in še mnogo drugih. Vse to je Evropa.

Ne le mladi, tudi veliko ostalih pravi, da na volitve ne bodo šli, češ da bo teh 9 poslancev izbranih v vsakem primeru. Zakaj bi sploh volili? Drži, v vsakem primeru bo 9 slovenskih poslancev zasedlo mesta v Evropskem parlamentu. Drži pa tudi, da bo njihova poslanska moč zagotovo veliko večja, če jih bo podprlo večje število volivk in volivcev, kot če bo udeležba spet le okrog četrtine.

Želim si, da ljudje EU ne bi vzeli za samoumevno in da bi ji izrazili močno podporo. Poleg tega evropske volitve dajejo možnost preferenčnega glasu, tako da med vsemi kandidati gotovo najdemo koga, za katerega želimo, da nas v Evropi učinkovito in srčno zastopa. In če vas bo v nedeljo, 9. junija, slučajno premamilo morebitno lepo vreme, ne pozabite, da lahko svoj glas oddate že na predčasnem glasovanju.

Evropa je ženska.

Evropa podpira enake možnosti. Z zakonodajo, s podporo, pa tudi z zgledom. Ta Evropska komisija je spolno uravnotežena. Tudi na vodstvenih položajih je polovica žensk. Kako je Komisiji to uspelo? Tako, da je ženske opolnomočila, jim dala ustrezno podporo, šolanje, delila izkušnje in spodbudila k temu, da si upamo. Da vidimo, da znamo, da vidimo, da zmoremo, da si med seboj pomagamo.

Iz lastnih izkušenj, ki sem jih omenila na začetku besedila, lahko z vsem srcem trdim, da Evropa resnično stremi k temu, da si lahko vsakdo izbere življenje, ki ga hoče. In ob tem nikoli nismo sami. Ker nam EU solidarno stoji ob strani.

Da bomo lahko živeli v zeleni, digitalni in moderni Evropi brez meja. Da bomo tako ženske kot moški, prav vsi imeli enake možnosti.

Zato, srečno Slovenija, srečno Evropa.