Enaki v svoji različnosti

V začetku lanskega leta me je Slovensko društvo za odnose z javnostmi povabilo k vodenju sklepne okrogle mize letnega srečanja kolegic in kolegov komunikatorjev, ki je potekalo pod sloganom “Iskanje pristnosti”. Ko sem razmišljala o temah, ki bi jih želela odpirati, se mi je misel hitro ustavila na ugotovitvi, da je slovenski jezik izredno rigiden v možnostih, ki nam jih omogoča za nagovarjanje različnosti v naši družbi. V mislih sem imela predvsem nebinarne osebe, torej osebe, ki se ne identificirajo s spolom.

Poklicala sem nekaj društev z željo, da najdem sogovornika ali sogovornico, ki mi bo znal_a odgovoriti na vprašanja, s katerimi bi vsi, ki delamo v komuniciranju, lažje, uspešneje, predvsem pa bolj vključujoče v sporočila vpletali vse posameznice in posameznike.

Tako sem spoznala Filipa, mlado nebinarno in transspolno osebo. Že na najinem prvem pogovoru se je med nama razvila izredno  zanimiva debata, ki je bila prepletena z mojim poskušanjem razumevanja in izogibanju predalčkanja mojih misli v binarne predale. Ni mi šlo prav dobro. Proti koncu srečanja, se je Filip nasmehnil in me presenetil z vprašanjem, ki si ga po več kot letu dni še vedno pogosto postavim in se v mislih pogosto poigravam z iskanjem odgovorov nanj: kaj tebi pomeni tvoja ženskost?

Spomnim se, kako se mi je v trenutku naježila koža. Na prvi pogled je vprašanje povsem enostavno, a hkrati ponuja izredno raznolikost možnih odgovorov. Predvsem pa ponuja odgovore, ki se s časom spreminjajo. Ko sem še mesece kasneje s tem vprašanjem naslavljala ženske, ki me obkrožajo, sem ugotovila, da ima vsaka od nas (seveda!) povsem drugačen pogled na svojo ženskost, kaj ji ta predstavlja in kako jo dojema.

Naše dojemanje ženskosti se spreminja in razvija s časom. Oblikujejo ga izkušnje, odnosi, ki se začenjajo in zaključujejo. Spreminja se z odnosom, ki ga imamo same s seboj. Kaj ženski pomeni njena ženskost, je globoko filozofsko vprašanje, ki omogoča fluidnost, odpira prostor iskanja prijaznosti do sebe in samosprejemanja.

Filipovo vprašanje mi je odprlo čudovit vpogled v možnost sprejemanja sprememb in različnosti, uvida, da noben odgovor ni napačen. Poigravanje z odgovori na to vprašanje mi je prineslo priložnosti za radovedno samoraziskovanje in preigravanje mojih odnosov, prehojene poti, na kateri sem prav zaradi tega vprašanja nekatere odnose zaprla, drugim pa omogočala, da so se poglobili.

Ko v mislih preigravam dojemanje svoje ženskosti, pogosto trčim v vprašanje zakoreninjenih vzorcev, strahov in omejitvenih prepričanj. Če smo si v našem dojemanju ženskosti različne, smo si Onavejevke toliko bolj podobne v tem, da imamo (vsaj en) skupen izziv, in sicer jasno in odločno predstavljanje naše strokovnosti.

Gre za vprašanje, ki je postavljeno v sam center združenja, ki ga sooblikujemo. Večina od nas se vsakodnevno sooča z lovljenjem ravnotežja med odločnostjo in ranljivostjo, trdnostjo in fluidnostjo.

Če si dovolimo biti odprte za iskanje naše edinstvenosti na enem delu življenja, ji moramo dovoliti, da pride na plan tudi v vseh drugih delih. S to mislijo sem se ukvarjala na majskem srečanju z ustavnimi sodnicami, ki so vsaka posebej in vse skupaj kot del svoje strkovnosti in pomembnosti dela, ki ga opravljajo, pokazale tudi ranljivost. Biti dovolj in biti prijazna do sebe in drugih. Sprejemati mnenje drugih in biti odprta, da se tvoje mnenje s časom lahko spreminja in oblikuje v nekaj povsem novega.

Vsaka od nas nosi svojo zgodbo, svoje izkušnje in pogled na svet. Vsaka od nas ima svoje strahove, cilje, želje in vrednote. Vse, ki smo se zbrale v krogu Združenja ONA VE, smo dobile priložnost spoznati pomen in moč križanja naših raznolikosti in enakosti.

Iskanje ravnotežja med jasnimi odgovori in odgovori, ki se s časom spreminjajo, je umetnost in spretnost, h kateri se je dobro vračati in jo nenehno krepiti.

Zato me zanima, draga kolegica in sočlanica, kaj tebi pomeni tvoja ženskost in kako ti lahko pomaga pri iskanju poguma in drznosti, ki ju prenašaš na druge dele in vloge, ki jih igraš v življenju?