Piše: prof. dr. Milica Antić Gaber, profesorica za sociologijo kulture na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. |
16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami se je končalo 10. decembra, ko obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. V teh preteklih tednih smo slišali veliko zastrašujočih statističnih podatkov o nasilju, ki ga vsak dan doživljajo ženske samo zato, ker so ženske. Nismo pa v tem času zasledili kakšnega posebnega opozarjanja na to, da doživljajo nasilje tudi močne, privilegirane ženske, ženske na položajih moči v različnih poljih delovanja. To, da so praviloma visoko izobražene, ekonomsko samostojne, zasedajo visoke položaje v svojih delovnih okoljih jih ne obvaruje tega, da bi bile žrtve nasilja tako svojih partnerjev kot tudi svojih kolegov ali nasprotnikov. |
Ravno nasprotno, verjetno so prav zaradi tega še nekoliko bolj izpostavljene in potencialne tarče za različne oblike nasilja. Eno takšnih skupin žensk predstavljajo ženske v znanosti, gospodarstvu, športu, kulturi in tudi v politiki. |
V nadaljevanju bo nekaj govora prav o slednjih. |
Čeprav nasilje nad ženskami v politiki ni nov pojav, pa z veliko mero gotovosti lahko rečemo, da je kljub temu slabo raziskan in veliko premalo tematiziran. Najpomembnejše značilnosti takega nasilja so, da je usmerjeno proti ženskam zaradi njihovega spola; da političarke in ženske nasploh odvrača od (nadaljnje) aktivne udeležbe v politiki; da se izvaja v obliki seksističnih groženj in drugih oblik nasilja; ter da se žensk prikazuje kot nekompetentne s ciljem utrjevanja obstoječih strukturnih in spolno zaznamovanih neenakosti ter s tem ohranja moško dominacijo v političnem polju. |
Nasilje nad ženskami v politiki je širok pojem, ki med drugim vključuje tudi spletno nasilje nad ženskami, ki je zaradi razvoja novih tehnologij in novih oblik in načinov komuniciranja ena od pomembnih, a manj raziskanih in tematiziranih oblik nasilja nad ženskami v politiki v 21. stoletju. Eno (najverjetneje) prvih pilotnih raziskav spletnega nasilja nad ženskami v politiki smo izvedli v času volilne kampanje za državnozborske volitve 2022 (Skubic, Antić Gaber 2024). |
V nadaljevanju bom povzela najpomembnejše ugotovitve tega projekta. |
V analizi 299 objav in komentarjev na omrežju X v času volilne kampanje so bili večinoma komentarji na izvorne objave, izvornih objav je bilo le dobrih 5 %. Moški so jih prispevali 69,9 % objav, a so bile pri tej dejavnosti prisotne tudi ženske (16,1 %), pri 14 % objavah in komentarjih pa avtorstva ni bilo mogoče natančno določiti. |
Najpogostejše tarče verbalnega nasilja v teh komentarjih so bile močne in izpostavljene političarke, ki pripadajo levi politični opciji in ki so ali veliko nastopale v medijih ali na spletnih platformah, povzročitelji pa pogosteje podporniki in/ali pripadniki desne politične opcije. |
Aktivne političarke so namreč razumljene kot nevarne politični dominaciji moških in jih je kot take treba »utišati«, diskreditirati in odstraniti iz aktivnega političnega udejstvovanja. Te političarke v pričujoči analizi imenujemo »nevarne političarke« oziroma, morda bolje, »ogrožujoče političarke«, saj gre za ženske, ki s svojim družbenopolitičnim delovanjem ogrožajo nekatere močne politične položaje moških in zato zanje predstavljajo nevarnost. Kot take jih je zato treba utišati in za to uporabiti najrazličnejše načine za njihovo popolno diskreditacijo in posledično izrinjanje iz politike. Verbalno nasilje, ki je bilo usmerjeno na Ljudmilo Novak pa dokazuje, da povzročitelji niso nujno pripadniki nasprotnega, pač pa tudi istega političnega pola. |
V diskurzivni analizi omenjenih objav pa ugotavljamo, da je mogoče njihove komentarje javnega delovanja političark razvrstiti v nekaj tipičnih diskurzivnih kategorij, in sicer: |
- ženske kot vsiljivke v polju politike;
- ženske sodijo v dom in družino (domestifikacija žensk);
- objektificiranje žensk; ženske so razumljene zgolj kot objekti moškega pogleda;
- seksualizacija žensk; ženske so razumljene predvsem kot objekti seksualne želje;
- animalistično dehumaniziranje žensk; v katerih se ženske primerja z živalmi oz. stigmatizira z žaljivimi izrazi za živali;
- utišanje žensk;
- nacionalistični napadi na ženske zaradi nacionalne pripadnosti, izvora, imena in/ali priimka ipd.
Iz vsega, kar smo zgoraj navedli lahko trdimo, da so objave in komentarji usmerjeni proti ženskam v politiki izjemno agresivni, mizogini in nasilni. Večina objav in komentarjev je usmerjenih proti politično aktivnim ženskam, ki pripadajo ali pa so podpornice strank levega političnega pola s strani povzročiteljev, ki so večinsko pripadniki ali podporniki strank desnega političnega pola. Prav tako predvidevamo (ker raziskav o tem, žal nimamo), da tovrstno nasilje nad ženskami v politiki predstavlja visoko oviro za politično participacijo žensk, zaradi nekaznovanosti in njegove vsepojavnosti pa ženske tovrstno nasilje pogosto razumejo kot ceno, ki jo morajo plačati, če želijo (so)delovati v politiki (Krook in Restrepo Sanin 2019). |
Po našem mnenju je to tudi eden pomembnejših razlogov zakaj se ženske ne odločajo za vstop v politiko v večjem številu.
Povezava do celotne raziskave. |