Dare We? – Si upamo? – je bilo osrednje vprašanje letošnjega Reykjavík Global Foruma, enega najpomembnejših mednarodnih srečanj, posvečenih enakosti spolov, voditeljstvu žensk in njihovemu vplivu na oblikovanje prihodnosti. Na Islandiji se je zbralo okoli 500 voditeljic, voditeljev, zagovornic in zagovornikov enakosti spolov iz več kot 80 držav, med njimi tudi predsednica Združenja ONA VE Mateja Malnar Štembal.
Tridnevni forum je opozoril na vse močnejše nasprotovanje že pridobljenim pravicam žensk, njihovo premajhno zastopanost pri odločanju, gospodarsko neenakost ter izzive na področju zdravja, tehnološkega razvoja, političnega voditeljstva in zagotavljanja miru. Osrednje sporočilo je bilo jasno: spreminjati moramo sisteme, ne žensk.
Od mikrofona do peresa
Odvetnica za človekove pravice in mlada voditeljica Združenih narodov İlayda Eskitaşcıoğlu je izpostavila razliko med vidnostjo in dejansko močjo: »Nehajmo mladim ženskam samo predajati mikrofon. Začnimo jim predajati pero. Mikrofon jim omogoča govoriti, pero pa sprejemati odločitve.«
Estonska ministrica za pravosodje in digitalne zadeve Liisa Pakosta je opozorila na še vedno globoko zakoreninjene spolne vloge: »Če se nekdo ozira po prostoru in išče, kdo bo prinesel skodelico kave, je nikar ne prinesite vi.«
Veleposlanica Liberata Mulamula, posebna odposlanka za ženske, mir in varnost pri Afriški uniji, pa je poudarila pomen ženske solidarnosti: »Vsaki mladi voditeljici: ko prideš do vrat, jih odpri in jih zadrži odprta za naslednjo žensko.«
So mlajše generacije res bolj odprte za enakost?
Na forumu so predstavili najnovejši Reykjavík Index for Leadership 2026, ki meri, kako družba dojema primernost žensk in moških za vodilne položaje. Vrednost 100 pomeni popolno enakovrednost v dojemanju obeh spolov.
Islandija ostaja na vrhu s 85 točkami, povprečje držav G7 pa se je prvič po letu 2018 zvišalo, z 68 na 69 točk. Skrb vzbuja predvsem generacijski razkorak: mladi med 18. in 34. letom dosegajo le 65 točk, starejši med 55. in 65. letom pa 74. Mlajše generacije torej niso nujno bolj odprte za enakost spolov, kar opozarja na nujnost izobraževanja, ozaveščanja in medgeneracijskega dialoga.
Novi centri moči, stare neenakosti
Umetna inteligenca, digitalne platforme in investicijski kapital postajajo novi centri moči, v katerih še vedno prevladujejo moški. Podzastopanost žensk med razvijalci tehnologij in v podatkih, na katerih temeljijo algoritmi, lahko še poglablja obstoječe neenakosti, diskriminacijo in spletno nasilje.
Udeleženke in udeležence foruma je prek videopovezave nagovorila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je opozorila na nevarnosti nenadzorovanega razvoja umetne inteligence, zlasti njene uporabe v vojnah. Pozvala je k mednarodnemu sodelovanju, etični regulaciji, odgovornosti tehnoloških podjetij in podpisu Poziva iz Reykjavíka za mir, varnost in zaščito človekovega dostojanstva.
Pomembno mesto so imele tudi neenakosti na področju zdravja žensk, od pomanjkljivih raziskav in financiranja do podzastopanosti žensk na vodilnih položajih v zdravstvu. Organizacija Plan International pa je s predstavitvijo raziskave Global Girls Index opozorila na pomanjkanje podatkov o položaju deklic. Če želimo izboljšati njihovo prihodnost, moramo najprej poznati njihovo sedanjost.
Enakost spolov potrebuje tudi moške zaveznike
Posebej pretresljiva so bila pričevanja žensk, ki so preživele prisilne poroke in pohabljanje ženskih spolovil, ter opozorila o spolnem apartheidu v Afganistanu. Opomnila so nas na odgovornost, ki jo imamo vse, ki lahko svobodno govorimo in delujemo, do tistih, ki jim je bila ta pravica odvzeta.
Med najbolj odmevnimi nastopi je bil nastop Ziauddina Yousafzaija, očeta Nobelove nagrajenke za mir Malale, ki se je ponosno predstavil kot »feminist z brki«. Svojo vlogo v hčerinem življenju je povzel z besedami: »Ne sprašujte me, kaj sem storil za svojo hčer. Vprašajte me, česa nisem storil. Nisem ji pristrigel kril.«
Tudi Lee Chambers, ustanovitelj pobude Male Allies UK, je poudaril, da enakopravnost ne pomeni izgube moške moči, temveč drugačno razumevanje moškosti, ki vključuje empatijo, skrb in sodelovanje.
Nobelova nagrajenka za mir Jody Williams pa je spomnila na moč povezovanja in pomen človekove varnosti, ki ne pomeni le odsotnosti vojne, temveč tudi življenje brez strahu, s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic.
Od upanja k dejanjem
Ena najlepših misli letošnjega foruma je bila, da je upanje kot mišica, ki jo krepimo z dejanji, predvsem pa tako, da ga dajemo drugim. Toda individualna prizadevanja niso dovolj – potrebujemo sistemske spremembe.
Prihodnje leto bo Reykjavík gostil že deseti Global Forum. V Združenju ONA VE smo že začele pogovore o možnostih obogatitve njegovega programa z vsebinami o zastopanosti žensk v medijih in njihovi vidnosti v javnosti. Kajti če žensk ni v novicah in javnih razpravah, jih prepogosto ni niti tam, kjer se sprejemajo odločitve.
Dare We? – Si upamo? Po vsem slišanem v Reykjavíku je morda še pomembnejše vprašanje: si sploh lahko privoščimo, da si ne bi upali?
Vabljeni k ogledu posnetkov vseh delov programa, ki so jih prenašali v živo in bodo v kratkem dostopni na YouTubu kanalu foruma.
Več informacij, program in dostop do vsebin: reykjavikglobal.com.









