Predsednica ONA VE Mateja Malnar Štembal v majskem uvodniku razmišlja o tem, ali lahko sploh govorimo o svobodnih in uravnoteženih medijih, če so novinarke zaradi spletnega nasilja, pritiskov in diskriminacije vse pogosteje potisnjene v molk, samocenzuro in umik iz javnega prostora.
Najnovejše ugotovitve UN Women kažejo, da spletno nasilje nad novinarkami postaja vse bolj organizirano, tehnološko podprto in usmerjeno v utišanje. Usklajene kampanje – pogosto podprte z umetno inteligenco, boti in deepfake vsebinami – lahko v nekaj urah preplavijo družbena omrežja z grožnjami, lažnimi podobami in diskreditacijami. Cilj takšnih napadov ni le oseba, temveč ustvarjanje dvoma, strahu in samocenzure.
Kar 45 % novinark priznava, da zaradi spletnega nasilja omejuje svoje izražanje na družbenih omrežjih (kar je 50 % več kot leta 2020), skoraj 22 % pa se samocenzurira tudi pri svojem delu.
Skoraj četrtina novinark poroča o anksioznosti ali depresiji, povezanih s temi izkušnjami, približno 13 % pa celo o posttravmatski stresni motnji. Le 14 % jih je proti povzročiteljem nasilja tudi dejansko ukrepalo, kar dodatno kaže na pomanjkanje učinkovitih mehanizmov zaščite in odgovornosti.
A to ni le globalni pojav.
Tudi slovensko nacionalno poročilo Nadlegovanje novinark in medijskih delavk na delovnem mestu v Sloveniji Zavoda Krog in Društva novinarjev Slovenije potrjuje, da so podobni vzorci prisotni doma.
Raziskava kaže, da nasilje nad novinarkami ni izjema, temveč sistemski pojav, ki vključuje grožnje, seksistične komentarje, spolno nadlegovanje in diskriminacijo, tako v javnem prostoru kot v redakcijah.
Kar 86 % anketiranih novinark je doživelo diskreditacije ali seksistične komentarje, skoraj tretjina pa tudi grožnje ali druge oblike nasilja.
Kar 44 % anketirank poroča o diskriminaciji na podlagi spola, več kot 32 % pa o kršitvah delavskih pravic.
Ob tem skoraj tri četrtine primerov ostane neprijavljenih.
Obe poročili – globalno in nacionalno – kažeta na isti vzorec: nasilje ni naključno, temveč del širših struktur moči, ki omejujejo vidnost, glas in vpliv žensk v medijih.
Ko novinarke zaradi strahu, pritiskov ali pomanjkanja zaščite molčijo ali se umikajo, to neposredno vpliva na kakovost javne razprave in demokracije.
Zato vprašanje ni več le, kako zaščititi novinarke, temveč ali lahko brez njihove varnosti in enako(pravno)sti sploh govorimo o svobodnih in uravnoteženih medijih?
Mateja Malnar Štembal
Predsednica Združenja ONA VE
