
Podpredsednica Združenja ONA VE Mateja Malnar Štembal se v uvodniku za oktobrske Novice ONA VE sprašuje, ali bi bilo manj vojn in konfliktov, če bi svet vodilo več žensk. Na dan 1. oktobra 2024 je v 29 državah 30 žensk na položajih vodij držav in/ali vlad. Trenutno ima 19 držav žensko na položaju vodje države, medtem ko ima 17 držav žensko na položaju vodje vlade. Pri trenutnem tempu bo enakost spolov na najvišjih položajih moči dosežena šele čez 130 let.
Boli me!
Resnično me boli, da lahko v svojem kotičku sveta skoraj neobremenjeno živimo naprej, kot da se okoli nas ne dogaja vedno več morij in trpljenja.
Ne bom navajala številk, saj nobena ne more niti približno ponazoriti obsega fizične, duševne in družbene groze.
Beremo, poslušamo pozive o prenehanju sovražnosti, pozive k človečnosti, pa se vendarle (skoraj) nič ne spremeni. Število vojn glede na stanje pred petindvajsetimi leti narašča. Trenutno poteka sto dvajset oboroženih konfliktov, pred petindvajsetimi leti jih je bilo dvajset.
Deklaracija o človekovih pravicah je ob trenutnih konfliktih pravi pljunek v obraz. Ko sem poleti obiskala Muzej holokavsta in človekovih pravic v Dallasu, sem skoraj pobegnila ven, ker nisem mogla do konca pogledati razstave o nastanku Splošne deklaracije o človekovih pravicah in ob branju posameznih delov, da se ne sme nikogar podvreči mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
Daleč največji delež vojn plačajo ženske in otroci.
Po podatkih UN Women kar 90 odstotkov vseh smrtnih žrtev v oboroženih spopadih predstavljajo civilisti, večinoma ženske in otroci. Poleg tega 70 odstotkov žensk v konfliktnih območjih doživi nasilje, vključno s spolnim.
Vojne od nekdaj najhuje prizadenejo tiste, ki so najmanj odgovorni zanje.
Bi bilo kaj boljše, če bi bilo na najvišjih položajih več žensk?
Bi ženske lahko preprečile vojne?
Ko so preučevali štiri stoletja vladanja evropskih kraljev in kraljic, vladavine 193 monarhov v 18 evropskih političnih enotah med letoma 1480 in 1913, so ugotovili, da čeprav je bilo le 18 odstotkov monarhov ženskega spola, so politične enote, ki so jih vodile kraljice, za 27 odstotkov bolj verjetno sodelovale v meddržavnih konfliktih v primerjavi s kralji.
Menim, da bi tudi voditeljice enako težko preprečile vojne, ki imajo v današnjih časih manj ozemeljskih, zato pa več drugih teženj, trdno pa verjamem, da do nekaterih ne bi prišlo. Ali pa bi hitreje prišli do rešitev.
Dokazano je, da smo ženske pogosto uspešnejše kot mirovne posrednice.
Dokazano je tudi, da so države bolj nagnjene k doseganju trajnega miru po konfliktu, če k pogajalski mizi povabijo ženske.
Analiza neprofitne organizacije Inclusive Security v ZDA o 182 podpisanih mirovnih sporazumih med letoma 1989 in 2011 je ugotovila, da ima sporazum 35 odstotkov večjo verjetnost, da bo trajal vsaj 15 let, če so med pogajalce, posrednike in podpisnike vključene ženske.
Zato nikar ne vihajmo nosov in si ne slikajmo podob histeričnih voditeljic z zastavami slave v rokah, ko zaslišimo pojem feministična zunanja politika.
To ni zgolj skrb za spolno uravnoteženost v različnih organih.
To ni zgolj podpora spoštovanju pravic žensk in deklet ter njihovemu opolnomočenju na različnih področjih.
To ni zgolj pacifistična oblika zunanje politike.
Je predvsem politika, ki prednostno obravnava položaj žensk in drugih ranljivih skupin v oboroženih spopadih.
Zavzema se za preprečevanje konfliktov.
Izpostavlja ključno vlogo žensk pri reševanju konfliktov, v mirovnih procesih in pri ohranjanju miru.
Poučimo se, kaj je, in se vsak na svojem področju zavzemimo zanjo.
To smo dolžni! Nam in zanamcem.
Mateja Malnar Štembal
Podpredsednica Združenja ONA VE
“Menim, da bi tudi voditeljice enako težko preprečile vojne, ki imajo v današnjih časih manj ozemeljskih, zato pa več drugih teženj, trdno pa verjamem, da do nekaterih ne bi prišlo. Ali pa bi hitreje prišli do rešitev.”
Mateja Malnar Štembal