Global Media Monitoring Project že 30 let meri zastopanost žensk in moških v medijih. Leta 1995 je bilo žensk v novicah 17 %, danes jih je 26 %. V treh desetletjih je napredek skoraj zanemarljiv, v zadnjih petnajstih letih pa se številke gibljejo okoli četrtine – približno en ženski glas na štiri moške. Slovenija je v raziskavi sodelovala drugič, tokrat pod vodstvom Združenja ONA VE.

GMMP – Global Media Monitoring Project – je največja in najdlje trajajoča svetovna raziskava o spolu v medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. 

Raziskava, ki jo koordinira WACC (World Association for Christian Communication) je postala ključni kazalnik uresničevanja Pekinške deklaracije (Strateški cilji in ukrepi J: Ženske in mediji). Preučuje namreč, kako so ženske predstavljene, prikazane in vključene kot osebe, viri in poročevalke v primerjavi z moškimi, ter razkriva, v kolikšni meri imajo ženske moč, glas in vidnost v globalnih medijih. 

Raziskava se izvaja na točno določen dan, po enotni metodologiji, sodeluje pa širok spekter prostovoljk in prostovoljcev, študentk in študentov, raziskovalk in raziskovalcev ter nevladnih organizacij. V letošnji, sedmi izvedbi GMMP, ki je potekala 6. maja 2025, so podatke o zastopanosti žensk in moških v medijih zbirali v več kot 90 državah, analiziranih je bilo približno 30.000 novic na TV, radiu in internetnih novičarskih straneh. Letos je GMMP prvič vključil tudi poglobljeno, namensko analizo poročanja o nasilju na podlagi spola (gender-based violence ali GBV).

Slovenija je pri raziskavi sodelovala drugič – prvič leta 2000 in letos ponovno, ko je nacionalni koordinator Združenje ONA VE. Slovenska ekipa pod vodstvom dr. Alenke Jelen (Univerza v Stirlingu in Fakulteta za družbene vede; Nuša Detiček, Amina Abdagič, Tina Ravnik, Urša Nahtigal, Sara Soba, Gaja Prinčič) je na dan monitoringa pregledala vsebine nacionalnih tiskanih, elektronskih in spletnih medijev ter zabeležila podatke o zastopanosti žensk in moških v novicah. 

Ugotovitve GMMP 2025 prihajajo v prelomnem trenutku, ko svet obeležuje 30 let od sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje na četrti svetovni konferenci o ženskah. Ne le, da so spremembe počasne – sprememb ni.

Leta 1995 so ženske predstavljale 17 odstotkov oseb, o katerih so poročale novice. Do leta 2020 se je globalni delež povečal na 25 odstotkov, leta 2025 pa na 26 odstotkov. To pomeni, da smo v treh desetletjih napredovali le za devet odstotnih točk, v zadnjih petnajstih letih zgolj za dve, v zadnjih petih letih pa zgolj za eno. Globalni medijski prostor tako še vedno kaže sliko sveta, kjer je polovica prebivalstva močno podzastopana. Rezultati po regijah potrjujejo velike razlike. Najboljši približek ravnotežja beleži Severna Amerika (40 odstotkov žensk v novicah). Evropa je s 27 odstotki komaj nad svetovnim povprečjem (v primerjavi z 2020 nazadovanje za 1 %), najslabše pa se uvrščata Azija (19 odstotkov) in Bližnji vzhod (19 odstotkov). To pomeni, da tudi po treh desetletjih globalnih zavez o enakosti med spoloma v medijih še vedno ni mogoče govoriti o resničnem preboju.

Po tematskih področjih je zastopanost žensk najboljša v znanosti in zdravju (36 odstotkov), sledijo socialne in pravne zadeve (27 odstotkov), najmanjša pa v športu (15 odstotkov), politiki (22 odstotkov) in gospodarstvu (25 odstotkov). Slednje predstavljajo polovico vseh novinarskih zgodb in kažejo na to, da zlasti tradicionalni mediji v svojem poročanju še vedno sledijo političnim in gospodarskim centrom moči, v katerih so ženske v splošnem manj zastopane.   

V vsebinah o nasilju na podlagi spola, ki so v 2025 prvič merjene kot posebna kategorija, je delež žensk in moških kot oseb v novicah uravnotežen (50/50), a je ta tematika prisotna v manj kot 2 odstotkih vseh analiziranih novic – kljub temu da prizadeva velik del prebivalstva. V teh zgodbah so ženske največkrat prikazane kot žrtve, gospodinje in zvezdnice, moški pa kot storilci, kriminalci, pravniki ali policisti, pa tudi zvezdniki. Zgodbe tako doma kot tudi po svetu so največkrat upovedane z vidika posameznega incidenta in ne kot pomembna družbena problematika kršenja človekovih pravic.  

Ko gre za vloge, ki jih ženske zavzemajo v novicah, prevladujejo kot osebe, ki v medijih govorijo na podlagi osebnih izkušenj ali kot očividke, podajajo splošna mnenja, redkeje pa nastopajo kot strokovnjakinje ali uradne govorke; torej v vlogah, ki jim je pripisana višja stopnja kredibilnosti, strokovnosti in avtoritete. 

Manj spodbuden je podatek, da so ženske v medijsko poročanje največkrat (v polovici primerov) vključene na podlagi osebnih izkušenj ali izražanja mnenja, medtem ko se kot strokovnjakinje ali uradne govorke pojavljajo le v petini primerov.  Pri novinarkah je dosežen določen napredek: leta 1995 je bilo globalno gledano 28 odstotkov novinark, danes pa 41 odstotkov, vendar ta številka že več kot desetletje stagnira. 

V Sloveniji na tem področju izstopamo, saj novinarke predstavljajo 62 odstotkov vseh poročevalcev, še posebej visoko (71 odstotkov) so zastopane na televiziji, medtem ko na radiu in v časopisih predstavljajo nekaj več kot polovico.

Zadnja raziskava iz leta 2020 je ocenila, da bo brez sistemskih sprememb za zapolnitev razkoraka v enakosti spolov v tradicionalnih novicah potrebnih še najmanj 67 let. Letošnje ugotovitve utrjujejo to opozorilo: napredek je prepočasen, tveganje za nadaljnjo stagnacijo pa veliko.

Ugotovitve GMMP 2025 spremlja jasen poziv k ukrepanju, ki so ga ob globalni predstavitvi podprli UN Women in Združenje dopisnikov pri Združenih narodih (UNCA).

Medijske voditelje, vlade in digitalne platforme pozivajo, da naj zavezujoče postavijo časovno določene cilje za enakost spolov v vsebinah in uredništvih, zaščitijo novinarke in ustvarjalke vsebin pred nadlegovanjem in spletnim nasiljem ter okrepijo etično, na preživele osredinjeno poročanje o nasilju.

Dr. Alenka Jelen ocenjuje: “Podatki niso presenetljivi, kljub temu pa smo precej razočarani, da se je napredek na področju doseganja enakosti spolov v medijih na globalni ravni tako rekoč ustavil. Kažejo na to, da ne moremo in ne smemo sedeti križem rok in da so ukrepi s konkretnimi dejanji nujno potrebni. V Sloveniji na določenih področjih sicer prednjačimo, zlasti po visoki zastopanosti novinark, a se to žal ne odraža v medijskih vsebinah, kjer ženske še vedno predstavljajo manj kot tretjino oseb. Takrat, ko so vključene, so vključene na podlagi osebnih zgodb in v lahkotnejših vsebinah ter tako predstavljene v manj resni luči kot moški. Zgodbe brez resnih ženskih glasov niso celovite zgodbe, poleg tega pa jasno ponazarjajo neenake pravice in možnosti žensk za participacijo v medijskem in širšem javnem prostoru. To nam daje  zagon, da se bomo še naprej zavzemali za izboljšave in spremembe, tako v novinarskih praksah kot tudi na družbeni in državni ravni.”    

Mateja Malnar Štembal, predsednica Združenja ONA VE dodaja: “Neprestano ponavljamo, da se način, kako so ženske prikazane v medijih, neposredno odraža v našem vsakdanjem življenju. Tudi če se zdi, da stopicamo na mestu, me veseli napredek na področju znanosti – a še več ženskih pogledov potrebujemo v gospodarstvu, politiki, športu. Ne gre za odvzemanje glasu moškim, temveč za enakopravno in pravično porazdelitev glasu. Ko bo polovica človeštva enakovredno zastopana v medijih, bomo na svet in njegove prihodnje rešitve končno gledali celovito in pravično.”

Globalno poročilo GMMP 2025 bo objavljeno proti koncu leta 2025, ob tem pa bo izdano tudi posebno nacionalno poročilo za Slovenijo, ki ga pripravlja Združenje ONA VE.

Povezava do ključnih ugotovitev z grafičnimi prikazi: https://whomakesthenews.org/gmmp-2025-key-findings/