Letos obeležujemo 30. obletnico Pekinške deklaracije, ki tudi na področju žensk in medijev kaže predvsem stagnacijo.

To smo ugotavljali tudi konferenci »Women’s Communication Rights in the Digital Era – The Beijing Platform for Action 30 Years On« v Lizboni, posvečeni pregledu doseženega na strateškem področju J: Ženske in mediji.

Konferenco so soorganizirali ICNOVA (Univerza NOVA v Lizboni), CICANT (Univerza Lusófona) in sekcija ECREA za spol, spolnost in komunikacijo, namenjena pa je bila razpravi o izzivih enakosti spolov in presečne diskriminacije v medijih.

Na konferenci so sodelovale raziskovalke in raziskovalci, novinarke in novinarji, aktivisti in aktivistke ter predstavnice in predstavniki civilne družbe z vsega sveta.

Slovenijo so zastopali predsednica Združenja ONA VE Mateja Malnar Štembal, vodja raziskave dr. Alenka Jelen (Univerza Stirling) in dr. Samo Kropivnik (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani), ki so predstavili rezultate raziskave »Reprezentacija spolov v slovenskih medijih« iz leta 2023 (moški predstavljajo 73 % virov informacij, ženske pa 27 %).

Ključne ugotovitve konference:

• Napredek je zastal, saj se globalni delež žensk v novicah že trideset let vrti okoli četrtine.
• Digitalne tehnologije in algoritmi pogosto reproducirajo obstoječe neenakosti, ker so zasnovani brez upoštevanja vidika enakosti spolov.
• Uredništva medijev potrebujejo obvezne cilje za enakost spolov. Prostovoljni ukrepi ne zadoščajo; potrebne so konkretne zaveze in merila, ki bodo omogočila trajne spremembe.
• Posebna pozornost mora biti namenjena izobraževanju – pripravi učnih načrtov za mlade novinarke in novinarje, vključitvi vprašanj enakosti v formalne izobraževalne procese ter razvoju programov usposabljanja, ki bodo prihodnjim generacijam ponudili orodja za bolj vključujoče poročanje.
• Spletno nasilje nad ženskami, zlasti nad novinarkami, je globalen pojav, ki omejuje njihovo svobodo izražanja in varnost. Zahteva sistemske ukrepe zaščite, izobraževanja in podpore, da bi ženske lahko varno opravljale svoje delo.
• Ženske v znanosti, tehnologiji in digitalnih poklicih so še vedno premalo zastopane, slabše plačane in pogosto izključene iz procesov razvoja umetne inteligence. To ne pomeni le neenakosti za ženske, temveč tudi izgubljen potencial za pravičnejšo in kakovostnejšo digitalno prihodnost.

Po 30 letih Pekinga je jasno: ženske ostajajo oddaljene od centrov moči.

Danes zasedajo le 27,2 % parlamentarnih sedežev na svetu, 30 % vodilnih položajev, v 113 državah pa še nikoli ni bilo ženske na čelu države ali vlade. V izvršnih vladnih položajih je zgolj 22,9 % ministric, večinoma na področjih družine, sociale in kulture.

Če se bo trenutni tempo nadaljeval, bomo politično enakost v parlamentih dosegli šele okoli leta 2063, v najvišjih izvršnih funkcijah pa šele čez več kot stoletje.

Kot pri podnebnih ciljih – vsi vemo, da moramo ukrepati, a dejanja zaostajajo za besedami. Kdaj torej preidemo od velikih besed k dejanjem? Je to naloga posameznika, da se zlije z gibanjem, ali odgovornost institucij, da ustvarijo sistem, kjer bo enakost pravilo in ne izjema? Feminizem je zavzemanje za enakost vseh ljudi – naš prvi izziv pa je, da se nehamo preštevati po spolu, temveč po vsebini in dejanjih.

“Algoritmi krepijo neenakosti, prostovoljni ukrepi niso dovolj, uredništva potrebujejo obvezne zaveze, spletno nasilje nad novinarkami ostaja globalen problem, ženske v znanosti in tehnologiji pa so še vedno premalo zastopane.”

Mateja Malnar Štembal