Pri mojem delu me žene predvsem želja, da se na področjih s katerimi se ukvarjam in kjer delujem, naredi kakovosten preskok v poslovanju. Sem redoljubna, sistematična, delovna, disciplinirana in zelo motivirana oseba, ki je pripravljena sprejeti odgovornosti, ki so zahtevane v določenem delovnem okolju. Skušam ustvarjati pozitivno klimo in motivirati sodelavce, da stremijo k istim ciljem, predvsem tistim, ki omogočajo boljšo fleksibilnost, organiziranost, manjšo obremenjenost zaradi dobrih sistemskih rešitev in stremim k uveljavljanju teamskega dela, ki istočasno dviguje zavest pripadnosti nekemu cilju na višjem nivoju. Sem dosledna, pozitivno naravnana, samoiniciativna, multidisciplinarna in k napredku usmerjena oseba.

Začetki in prve izkušnje niso bili povezani s področjem, na katerem delujem danes. So pa dodali veliko širino v razmišljanju in vsebinah. Delala sem namreč tako v bančnem sektorju kot tudi v eni izmed zadnjih podjetij na bivšem jugoslovanskem trgu, ki se je takrat ukvarjal z izdelavo in prodajo tobaka. Znanja pridobljena na teh področjih so mi dala širino in tudi istočasno odprla vrata v komunalno zgodbo.

Sem direktorica komunalnega podjetja in to delovno mesto zasedam že v tretjem komunalnem podjetju. V vseh sem poleg rednega poslovanja uvedla tudi nova znanja, nove aktivnosti, nove dejavnosti, ki so pripomogle k dobrim poslovnim rezultatom, posredno pa tudi zadovoljstvo lastnikov (občin ali drugih lastnikov). Uvajala sem aktivnosti, ki so pripomogla k promocijam in povečanju ugleda podjetij, uvajala sistematične pristope dolgoročnega eksternega komuniciranja z občani in mediji, uvajala nove strateške usmeritve, kot so aktivnosti na področjih zbirnih centrov, »Zero waste« strategije, lastnih blagovnih znamk, izvajala in sodelovala pri sistematizacijah v komunalnih podjetjih, ipd.

Komunalna podjetja, katerih vodenje mi je bilo zaupano, so imela oz. imajo med 60 in 120 zaposlenih. V tako širokem obsegu aktivnosti, ki jih komunalna podjetja pokrivajo (oskrba s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki, odvajanje in čiščenje, odpadne vode, letno in zimsko vzdrževanje cest in javnih površin, oskrba s, plinom, pokopališka dejavnost, gradnje nove infrastrukture, vzdrževanje javne razsvetljave, stanovanjsko upravljanje, pogrebna dejavnost), delujem na tehničnem, vodstvenem in finančno ekonomskem področju, saj so takšna podjetja podrejena sistemu nadzornih in občinskih svetov, skupščin in temu primerno, je potrebna tudi širina in znanje korporativnega upravljanja.

S svojim delovanjem v Zbornici komunalnega gospodarstva tudi prispevam k širjenju dobrih praks in deljenju in uveljavljanju le-teh. Rada pa tudi sprejemam nova znanja na področju vodenja podjetij, četudi podjetja, kjer ta znanja sprejemam, nimajo nobene povezave s komunalno dejavnostjo, slovijo pa kot odlična podjetja bodisi na področju dobre klime v podjetju bodisi zaradi prodornosti na trgu, ker so učinkovita in inovativna. Izziv je namreč vedno uveljaviti nekaj novega, nekaj, kar ni tipično značilnega za neko podjetje na določenem področju, je pa lahko inovativno in pripomore k boljši klimi, zavedanju in pripadnosti podjetju, s tem pa tudi k večji storilnosti in učinkovitosti.

Po zaključku univerzitetnega študija gospodarskega inženirstva smer gradbeništvo leta 1999, sem se najprej zaposlila v podjetju Gradis d.d., na Ptuju, kjer sem pridobila izkušnje s področja vodenja gradbišč in gradbene operative. Nato sem tri leta delala kot višja svetovalka na Upravni enoti Ptuj, kjer sem vodila upravne postopke za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja. Leta 2004 sem magistrirala iz tehniškega varstva okolja na Fakulteti za strojništvo in se zaposlila v podjetju Projekt d.d. Nova Gorica kot vodja enote podjetja v Ljubljani in vodja zahtevnih projektov (vodenje projektov, inženiring, prostorsko in okoljsko načrtovanje, nadzor nad gradnjo).

Pridobljene izkušnje iz gradbeništva in varstva okolja, stalna izobraževanja ter zanimanje za ta znanja so razlog, da sem postala aktivna članica Komisije za sistemske zakone, vodja Delovne skupine za varstvo okolja in izpraševalka pri strokovnih izpitih na Inženirski zbornici Slovenije za »Predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka«. Z letošnjim letom pa sem postala tudi članica skupščine Inženirske zbornice in Upravnega odbora MSG.
Ob strokovnem znanju s področja gradbeništva in 23-letnih delovnih izkušnjah dobro poznam tudi zakonodajo s področja okolja in različne upravne postopke. Več o mojih poslovnih kvalifikacijah si lahko preberete v življenjepisu, ki je podkrepljen z bibliografijo.
https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191101_223420_24994.php

Svoj prosti čas, kolikor mi ga ostane, preživim na kolesu ali na smučeh – odvisno od obdobja v letu. Sem avanturistka, ultramaratonka na tekaških ali pa na turnih smučeh, na kolesu. V Avstraliji sem leta 2018 v dveh mesecih zarisala dve kolesarski sledi: v 27 dneh 5.500 kilometrov dolgo vodoravno (od Pertha dodo Sydneyja) in v 34 dneh 6.200 kilometrov dolgo navpično (od Cape Yorka do Wilsons Proma, pri čemer je več kot šestdeset odstotkov poti izven običajnih cest oziroma »off road«). Povezala sem štiri skrajne točke tega kontinenta in napisala knjigo z naslovom 12.000 kilometrov greha. Sem prva Slovenka oziroma celo prva na na svetu, ki mi je uspelo prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe – v nič kaj prijaznih razmerah. Septembra 2019 sem zaključila eno najtežjih MTB-bikepackig dirk Race to the Rock v Avstraliji, na kateri sem z zlomljenim rebrom v ekstremno težkih razmerah prevozila 2.696 kilometrov. Več o meni lahko preberete na moji spletni strani https://www.bernarda-avstralija.si/ ali na fb strani https://www.facebook.com/bernarda.juric.5/.

Delujem na področju tako arhitekture kot urbanizma, saj navsezadnje dobre arhitekture brez uspešnega urbanizma ni.

Po končani dodiplomskem študiju arhitekture, izobraževanje nadaljujem na doktorskem študiju, prav tako na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Pri svojem delu se neizmerno zavedam odgovornosti, ki jo imam kot arhitektka do prostora, ki nas obdaja.

Bodisi ali gre za prostor za zidovi, ali pa izven njih, vse je prostor, kjer živimo, delamo ali zgolj preživljamo svoj prosti čas. Odgovornost je tako preplet tega, kako se nekdo počutil v hiši, ki jo snuješ ali pa kako hiša, kot materija, ki je postavljena v urbano ali ruralno okolje, slednjega zaznamuje za dobo lahko celo več sto let.

Odgovornost do prostora, odgovornost do uporabnikov grajenega ali negrajenega in na drugi strani zavedanje, da prostor brez družbe / posameznika ne more obstajati in tudi ne obratno, me je pripeljalo do tega, da svojo karierno pot snujem kot kombinacijo prakse in akademskega sveta.

V praksi se izražam v svojem arhitekturnem biroju – MONOMO arhitekti, kjer lahko skupaj s svojimi naročniki snujem kvalitetne prostore, njihove domove, prostore prostega časa, delovno okolje ali drugo. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer delujem kot asistentka, pa lahko odgovornost in zavest do prostora prenašam na generacije, ki prihajajo za nami.

Poglabljanje znanja na doktorskem študiju usmerjam v raziskovanje prostora, ki se odvija med stavbami, kjer je stik pritličja stavb z ulico, kakšno je tam življenje predvsem v mestih. Glavni cilj doktorata je razvoj takšnega tipa javnega odprtega prostora, ki bo omogočil, da bo mesto živo, a hkrati tudi uspešno, enakovredno in pretočno.
Vse to mi daje možnost napredka, saj se lahko skupaj s študenti tudi sama razvijam in raziskujem potenciale, ki jih prostor lahko ima, ali pa bodisi v realnem svetu z realnimi naročniki kreiram prihodnost bivalnega okolja ter raziskujem prostor tekom svoje doktorske disertacije.

Lahko rečem, da mi ravno kombinacija enega in drugega omogoča, da lahko realni svet prepletem z akademsko vedoželjnostjo ter da mi ravno raziskovanje tistega, kar je marsikdaj nevidno, daje možnosti, da kreiram takšno arhitekturo in urbanizem, ki sta do prostora spoštljiva, za uporabnika pa funkcionalna.

Marsikdaj se pri projektiranju pošalim in rečem: »Kako lahko iz prostora iztisnem tisto nekaj več?«, in le to je glavno orodje mojega načina delovanja v arhitekturni praksi.

Pri kreiranju prostora sem razvila svojevrsten pristop in zase pravim, da ne rišem hiš, pač pa domove. Namreč, ko hiša res postane dom, veš, da je arhitektura dobila svojo dušo ter da predvsem deluje.

Zaposlena sem na IPoP – Inštitutu za politike prostora, kjer se ukvarjam z načrtovanjem in izvajanjem nacionalnih kampanj za spodbujanje hoje in kolesarjenja v mestih. Z raziskovanjem vzrokov, motivov in navad ljudi, zaradi katerih ljudje potujejo, kot potujejo, poskušam razumeti potovalne navade posameznikov in družbe in jih nasloviti z ustreznimi metodami, da bi spodbudila zmanjšanje deleža opravljenih poti z avtomobilom na krajše razdalje.

Po izobrazbi sem magistrica geografije, ki sem se izobraževala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za znanost Karlove univerze v Pragi. Čas študija sem med drugim izkoristila za pridobivanje številnih formalnih in neformalnih izkušenj s poudarkom na geografskih področjih in trajnostni mobilnosti. V lokalnem okolju v Velenju sem aktivno delovala na področjih turizma, trajnostne mobilnosti in mladinskih politik, kjer sem prejemala štipendijo za nadpovprečno družbeno angažirane študente. Delovanje v številnih nevladnih in prostovoljskih organizacijah mi je dalo izkušnje s prijavami projektov in projektnim upravljanjem. Po študiju v letu 2019 sem se zaposlila na Mestni občini Velenje, kjer sem delala na transnacionalnih projektih Evropske unije in tako še poglobila razumevanje projektnega dela.

Verjamem v vključevanje deležnikov v procese načrtovanja prostora in pripravo strategij, ter na tak način poskušam sooblikovati družbo in prostor, kjer imajo tudi najbolj šibki možnost premikanja in izražanja mnenj. Svet in prostor vidim kot rezultat vzrokov in posledic preteklega delovanja načrtovalcev, odločevalcev in uporabnikov. Zato vsak premik, ki ga dosežem pri svojem delu vidim kot del mozaika, ki bo pripomogel k boljši prihodnosti.