Pri mojem delu me žene predvsem želja, da se na področjih s katerimi se ukvarjam in kjer delujem, naredi kakovosten preskok v poslovanju. Sem redoljubna, sistematična, delovna, disciplinirana in zelo motivirana oseba, ki je pripravljena sprejeti odgovornosti, ki so zahtevane v določenem delovnem okolju. Skušam ustvarjati pozitivno klimo in motivirati sodelavce, da stremijo k istim ciljem, predvsem tistim, ki omogočajo boljšo fleksibilnost, organiziranost, manjšo obremenjenost zaradi dobrih sistemskih rešitev in stremim k uveljavljanju teamskega dela, ki istočasno dviguje zavest pripadnosti nekemu cilju na višjem nivoju. Sem dosledna, pozitivno naravnana, samoiniciativna, multidisciplinarna in k napredku usmerjena oseba.

Začetki in prve izkušnje niso bili povezani s področjem, na katerem delujem danes. So pa dodali veliko širino v razmišljanju in vsebinah. Delala sem namreč tako v bančnem sektorju kot tudi v eni izmed zadnjih podjetij na bivšem jugoslovanskem trgu, ki se je takrat ukvarjal z izdelavo in prodajo tobaka. Znanja pridobljena na teh področjih so mi dala širino in tudi istočasno odprla vrata v komunalno zgodbo.

Sem direktorica komunalnega podjetja in to delovno mesto zasedam že v tretjem komunalnem podjetju. V vseh sem poleg rednega poslovanja uvedla tudi nova znanja, nove aktivnosti, nove dejavnosti, ki so pripomogle k dobrim poslovnim rezultatom, posredno pa tudi zadovoljstvo lastnikov (občin ali drugih lastnikov). Uvajala sem aktivnosti, ki so pripomogla k promocijam in povečanju ugleda podjetij, uvajala sistematične pristope dolgoročnega eksternega komuniciranja z občani in mediji, uvajala nove strateške usmeritve, kot so aktivnosti na področjih zbirnih centrov, »Zero waste« strategije, lastnih blagovnih znamk, izvajala in sodelovala pri sistematizacijah v komunalnih podjetjih, ipd.

Komunalna podjetja, katerih vodenje mi je bilo zaupano, so imela oz. imajo med 60 in 120 zaposlenih. V tako širokem obsegu aktivnosti, ki jih komunalna podjetja pokrivajo (oskrba s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki, odvajanje in čiščenje, odpadne vode, letno in zimsko vzdrževanje cest in javnih površin, oskrba s, plinom, pokopališka dejavnost, gradnje nove infrastrukture, vzdrževanje javne razsvetljave, stanovanjsko upravljanje, pogrebna dejavnost), delujem na tehničnem, vodstvenem in finančno ekonomskem področju, saj so takšna podjetja podrejena sistemu nadzornih in občinskih svetov, skupščin in temu primerno, je potrebna tudi širina in znanje korporativnega upravljanja.

S svojim delovanjem v Zbornici komunalnega gospodarstva tudi prispevam k širjenju dobrih praks in deljenju in uveljavljanju le-teh. Rada pa tudi sprejemam nova znanja na področju vodenja podjetij, četudi podjetja, kjer ta znanja sprejemam, nimajo nobene povezave s komunalno dejavnostjo, slovijo pa kot odlična podjetja bodisi na področju dobre klime v podjetju bodisi zaradi prodornosti na trgu, ker so učinkovita in inovativna. Izziv je namreč vedno uveljaviti nekaj novega, nekaj, kar ni tipično značilnega za neko podjetje na določenem področju, je pa lahko inovativno in pripomore k boljši klimi, zavedanju in pripadnosti podjetju, s tem pa tudi k večji storilnosti in učinkovitosti.

Delujem na področju tako arhitekture kot urbanizma, saj navsezadnje dobre arhitekture brez uspešnega urbanizma ni.

Po končani dodiplomskem študiju arhitekture, izobraževanje nadaljujem na doktorskem študiju, prav tako na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Pri svojem delu se neizmerno zavedam odgovornosti, ki jo imam kot arhitektka do prostora, ki nas obdaja.

Bodisi ali gre za prostor za zidovi, ali pa izven njih, vse je prostor, kjer živimo, delamo ali zgolj preživljamo svoj prosti čas. Odgovornost je tako preplet tega, kako se nekdo počutil v hiši, ki jo snuješ ali pa kako hiša, kot materija, ki je postavljena v urbano ali ruralno okolje, slednjega zaznamuje za dobo lahko celo več sto let.

Odgovornost do prostora, odgovornost do uporabnikov grajenega ali negrajenega in na drugi strani zavedanje, da prostor brez družbe / posameznika ne more obstajati in tudi ne obratno, me je pripeljalo do tega, da svojo karierno pot snujem kot kombinacijo prakse in akademskega sveta.

V praksi se izražam v svojem arhitekturnem biroju – MONOMO arhitekti, kjer lahko skupaj s svojimi naročniki snujem kvalitetne prostore, njihove domove, prostore prostega časa, delovno okolje ali drugo. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer delujem kot asistentka, pa lahko odgovornost in zavest do prostora prenašam na generacije, ki prihajajo za nami.

Poglabljanje znanja na doktorskem študiju usmerjam v raziskovanje prostora, ki se odvija med stavbami, kjer je stik pritličja stavb z ulico, kakšno je tam življenje predvsem v mestih. Glavni cilj doktorata je razvoj takšnega tipa javnega odprtega prostora, ki bo omogočil, da bo mesto živo, a hkrati tudi uspešno, enakovredno in pretočno.
Vse to mi daje možnost napredka, saj se lahko skupaj s študenti tudi sama razvijam in raziskujem potenciale, ki jih prostor lahko ima, ali pa bodisi v realnem svetu z realnimi naročniki kreiram prihodnost bivalnega okolja ter raziskujem prostor tekom svoje doktorske disertacije.

Lahko rečem, da mi ravno kombinacija enega in drugega omogoča, da lahko realni svet prepletem z akademsko vedoželjnostjo ter da mi ravno raziskovanje tistega, kar je marsikdaj nevidno, daje možnosti, da kreiram takšno arhitekturo in urbanizem, ki sta do prostora spoštljiva, za uporabnika pa funkcionalna.

Marsikdaj se pri projektiranju pošalim in rečem: »Kako lahko iz prostora iztisnem tisto nekaj več?«, in le to je glavno orodje mojega načina delovanja v arhitekturni praksi.

Pri kreiranju prostora sem razvila svojevrsten pristop in zase pravim, da ne rišem hiš, pač pa domove. Namreč, ko hiša res postane dom, veš, da je arhitektura dobila svojo dušo ter da predvsem deluje.

Svoje razmišljanje kreiram na blogu IDAA (www.idaa.si). Blog je nastal, ko sem tekom študija in dela spoznavala kako velik je razkorak med ustvarjalci prostora in oblikovalci bivalnih površin ter njihovimi naročniki. Včasih se mi zazdi, da živim na drugem planetu. Poklic in svoje delo sem nekako želela približati posameznikom, ki se s tem ne srečujejo na dnevni bazi.

Proces načrtovanja je zahteven, analiza potreb posameznika kaj potrebuje terja čas in strpnost ter samo opazovanje. Želim in pomagam posameznikom, da iz svojih prostorov iztržijo več in postanejo prostori odraz potreb uporabnika.

Kako lahko nepremišljeno načrtovana bivalna površina vpliva na psihološko plat posameznika sem tekom selitev občutila tudi sama. Zanimivo mi je bilo, kako je premik omare, mize ali odstranitev elementa iz prostora v mojo dušo prinesla neizmerno pomiritev in mir. Danes se nahajamo v “norem” svetu, v svetu, kjer se vse pogosteje pogreša umiritev in kjer posamezniki iščemo svoj mir.

Svoje znanje in izkušnje delim v številnih projektih in programih. Zavedam se pomena izobraževanja mladih zato sodelujem pri projektu Igriva arhitektura. Skupaj s TVambienti snujemo prispevke na temo stanovanjske politike mladih in gradbenih zagat.