Na kratko o meni:

Akademska pot me je vodila od študija managementa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani do študija mednarodnega marketinga na poslovni šoli EDHEC v Lillu in združenega magistrskega študija podjetništva na Univerzi v Amsterdamu in Vije univerzi. Svojo karierno pot sem začela v oddelku za ravoj in izobraževanje kadrov v Studio Moderna, jo nadaljevala kot poslovna svetovalka na področju trajnostnega razvoja v Deloitte Slovenija in v podjetju Cedars.

Leta 2022 sem se odločila, da svojo poslovno delovanje usmerim v bolj kreativne vode in svojim strankam pomagam pri navdihovanju sprememb prek zgodb. Tako sem stopila na samostojno podjetniško pot in se prek svojega podjetja Lilalab povezala z organizacijami, ki jih podpiram na področju tržnih komunikacij. V sodelovanju z različnimi institucijami izvajam tudi delavnice kreativnega in intuitivnega pisanja, ki so namenjene predvsem pisateljem začetnikom in vsem, ki iščejo svoj 'glas' in notranjo kreativnost. Slednje nagovarjam tudi preko projekta Raznoglednice, ki ustvarja (digitalni) nabiralnik za kratke zgodbe na razglednicah.

Veliko mi pomeni skrb za naravo, povezovanje, sodelovanje in kreativnost. V prostem času plešem kubansko salso, odkrivam slovensko naravo, pišem ali uživam na najrazličnejših potovanjih.

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

V Kranju sem hodila na srednjo šolo naravoslovno-matematične usmeritve (Gimazija Kranj). Po diplomi iz fizike sem se zaposlila na matični Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani kot mlada raziskovalka. Astronomska opazovanja sem za potrebe diplomskega dela izvajala na observatoriju Golovec, v času podiplomskega študija pa v Italiji (Observatorij Asiago Univerze v Padovi) in v Mehiki (Observatorij Cananea Inštituta INAOE v Puebli). Za doktorat (opazovanje hitrih modulacij izseva pulzarja) sem analizirala tudi podatke pridobljene s Hubblovim vesoljskim teleskopom. V času podiplomskega študija sem se udeležila poletne šole Mednarodne vesoljske univerze v Huntsvillu v ZDA.

Zaposlena sem na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, kjer vodim Sektor za odprto znanost. Predhodno sem delala na Statističnem uradu RS, v razvojno-raziskovalnem podjetju in dvajset let na Zavodu RS za varstvo narave, kjer sem vodila IKT, letno načrtovanje in poročanje ter projekte EU. Bila sem članica ENCA, mreže direktorjev evropskih naravovarstvenih agencij.

Za slovenske poljudnoznanstvene revije sem pisala članke za širjenja poznavanja znanosti (astronomije in fizike) med ljudmi, posebej mladimi (revije Presek, Življenje in tehnika, Spika). Napisala sem monografijo Nebo, premazano z zvezdami, 100 odgovorov na astronomska vprašanja, izdano leta 2003. Delo s področja organizacije javnega zavoda ter varstva narave in trajnostnega razvoja sem zaokrožila v strokovnih člankih, objavljenih na konferencah s področja organizacije in informatike ter v reviji Varstvo narave.

Iz angleškega jezika sem v slovenščino prevedla več del s področja naravoslovja (npr. uspešnico Mladinske knjige, B. Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega), astrofizike (več knjig Stephena Hawkinga). Poslovenila sem tudi nekaj pesmi različnih angleških pesnikov, npr. za knjigo L. Watson: Nebesni dih, kratka zgodovina vetra.

V zadnjih letih se aktivneje posvečam leposlovju. Izdala sem tri pesniške zbirke in zbirko kratke proze. Razmišljanja objavljam na portalu Medium, zgodbe in literarne kritike pa na Vrabcu Anarhistu in Hirondelle.si. Na natečaju založbe Litera za najboljši roman ob 20-letnici založbe je bil moj prvi roman izbran v finalno peterico.

Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.

Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, gledališki pedagog, dramatesa, profesor retorike, scenaristka, moderatorka ter režiserka. Sicer diplomirana romanistka je tudi diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. Do danes je tako doma kot v tujini odigrala 87 vlog, posnela 33 filmov. Izdala je 15 avtorskih knjig, od tega 4 pesniške zbirke (Goga 66000, Na predpomlad mi reci ti, Že češnječas, Boginja z zamudo- Dea in ritardo), 7 romanov (Amigdalino srce, Lju.beznica ali Svetloba po dekretu, Misli name, ko ti je lepo, Potaknjenci, 7kg do sreče/1. In 2. del ter Ženska drugje, ki ga je spisala v Parizu med literarno rezidenco Ville de Paris in Institut Francais 'Recollets' in je bil izbran med 172 romani med prvo deseterico nominirancev za nagrado Kresnik 2018, monodramo »Alma Ajka«, dvojezično slovensko-arabska izdajo Aleksandrijske Knjižnice, »Črkolandija« gledališki priročnik, pravljico, dramsko besedilo ter »Dobrodelno pravljico Anina zvezdica«. Pred izidom je učbenik za gledališke mentorje »Od besedila do uprizoritve« (JSKD). V zadnjem času veliko piše za radijski medij (13 poučnih delov mladinske radijske igre – potovanja po človeškem telesu »Ana-Tomi-ja«, 13 poučnih delov sprehoda po zgodovini slavnih osebnosti »Časoplov«, 13 delov »Bonton – za vsako priložnost sladek bombon«, 13 delov oddaj o slovenskih gradovih – »Na grad brez zagat«, pa tudi radijske igre za starejšo publiko »Alkimija srca«, »Rent a father d.o.o. – družba z deljeno odgovornostjo«, »Vademekum sr€čnosti«, »Ljubezen v času kolerabe«, »Spletkarnica«, »Srcobran«, »Dnevnik učiteljice Vesne«. Maja piše tudi za gledališče. Za otroke: »Kako je Nejc prevzgojil babico«, »Ločujem, planet rešujem«, »Cifromanija«, »Črkolandija«, »Nejc in zobki«, »Hladilnik Gorečnik«, »Planet, od plastike zadet«, lotila pa se je tudi politične satire, predvolilne komedije »Norci« (Posebno priznanje za sodoben družbeno kritični pristop-Linhart 2018, Nagrada za igro Čufarjevi dnevi 2018, Nagrada za najboljšo režijo Festival Komedije Pekre 2019), monodram »Alma Ajka« in »Moj glas, moja pot« (V Izvedbi Lidije Koceli- nagrada za najboljšo igralko, Regijsko Linhartovo srečanje), »Amelia E.« (Sng Drama Ljubljana, 2019) »Kdo je videl Coco? – Moi, Gabrielle Chanel« (SSG Trst, 2021). Iz romanskih jezikov je prevedla več kot 10 literarnih del. Intenzivno se ukvarja z gledališko pedagogiko tako doma kot v tujini. Leta 2020 je zaključila študij na Isa Inštitutu iz vedske astrologije Iyotish. Maja, sicer Koprčanka, živi v Ljubljani, kjer ustvarja kot svobodna umetnica. Več informacij dobite na www.majagalstromar.si.

Življenjepis
Tanja Tuma se je rodila v Ljubljani 9. junija 1964. Obiskovala je Šubičevo gimnazijo in maturirala leta 1983. Leta 1988 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi ter dodatno študirala nemški jezik. V diplomski nalogi iz francoščine je obravnavala sočutje v povestih in kratkih zgodbah Guya de Maupassanta, pri angleščini pa eseje baročnega filozofa in znanstvenika Francisa Bacona. Pri dodatnem študiju nemščine se je posvetila zgradbi stavka Thema-Rhema-Gliederung. Po dvajsetletnem delovanju v založništvu in ko sta otroka odrasla, sta se z možem leta 2012 umaknila v svobodo in mir notranjskih gozdov. Je ustanovna članica prvega ženskega Rotary kluba Ljubljana Nike.
Delo
Kmalu po diplomi se je v Cankarjevi založbi zaposlila kot urednica leksike, kasneje pa je kot direktorica vrsto let vodila Center Oxford, kjer se je ukvarjala z učbeniki za poučevanje angleščine, francoščine in nemščine kot tujega jezika. Sodelovala je z velikimi izobraževalnimi založbami kot Oxford in Cambridge University Press, Langenscheidt, Clé idr.
Leta 1996 je ustanovila lastno založbo, Založbo Tuma, pri kateri so izšla pomembna dela kot Antologija slovenskih pesnic, Pozabljena polovica, Skriti knjižni zakladi pa tudi zbirki Beri globalno in Beri aktualno. V založbi je uredila in ponatisnila tudi dve knjigi dr. Henrika Tume – Iz mojega življenja in Planinski spisi z Imenoslovjem Julijskih Alp.
Od leta 1998 je članica Društva slovenskih založnikov, ki mu je predsedovala v dveh mandatih med 2004 in 2008. Od nekdaj je bila zagovornica Zakona o enotni ceni knjige, ki je leta 2014 končno prišel v veljavo tudi v Sloveniji ter pobudnica bralnih kampanj za mlade kot Knjigajmo, migajmo in Ni igre brez drame. Je tudi avtorica številnih člankov s področja založništva, objavljala je v Pogledih, Bukli, Delu, Vrabcu Anarhistu in mednarodnem spletnem glasilu Publishing Perspectives.
Sodelovala je v raznih žirijah in komisijah, povezanih s knjižno produkcijo kot Pazinski susreti (2003-2007), Komisija za Knjigo pri MOL (2013-2016), Komisija za pridobitev naziva Ljubljana – UNESCO-vo mesto literature, Programski svet Foruma slovanskih kultur, idr.
Od nekdaj se bori za promocijo branja in knjig in pravice žensk ter zapostavljenih skupin.
Pisateljevanje
V letu 2013 je izdala zgodovinski roman Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, prvi del Balkanske trilogije, ki obravnava zgodovino in sedanjost področja nekdanje Jugoslavije. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o starogrški kolonizaciji Korčule, cesarja Dioklecijana, Dubrovnika v 14. stoletju, turške oblasti v Bosni v 16. stoletju, Brača v času 1. svetovne vojne in nedavnih Balkanskih vojn (Amazon).
Leta 2015 je z zgodovinskim romanom o spravi Češnje, bele in rdeče (Založba Karantanija, 2015) dodobra razburkala slovensko bralstvo. Roman je leto zatem izdala tudi v angleškem jeziku – White and Red Cherries (Amazon).
V letu 2018 je izdala drugi del Balkanske trilogije Tito’s Legacy, v katerem prikaže posledice komunistične diktature na mlajše generacije in odnos človeka do narave. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o koliščarjih na Ljubljanskem barju, Valvasorju, Titu in njegovih slavnih gostih na Brionih, fašistični Italiji in posledicah tajkunizacije naravnih dobrin Istre in Slovenije ter negativnih vplivov na okolje (Amazon).
V prvem letu epidemije covida 19 je izšel njen roman v angleščini, ki obravnava človekov odnos do smrt in bolezni, Going My Way (Amazon). Poetično obravnavo na smrt bolnih junakov, ki nihajo med samomorom in oklepanja življenja in njihovih najožjih pisateljica pripravlja v slovenski različici.
Spomladi leta 2021 je pri Mladinski knjigi v zbirki Spomini in izpovedi izšla prva in doslej edina romanizirana biografija našega najpomembnejšega založnika moderne Lavoslava Schwentnerja z naslovom BRODNÍK. Odzivi in recenzije so bile številne in pohvalne.
PEN, mednarodno združenje pesnikov, pisateljev in esejistov
Tanja Tuma je bila predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA (2016-2019, www.mira.si) in članica upravnega odbora mednarodnega ženskega komiteja PIWWC (http://www.piwwc.org/). Od leta 2021 je tudi predsednica Slovenskega centra PEN, aktivna tudi pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir (https://www.penwritersforpeacecommittee.com/), še posebej v delovni skupini za Balkan.

CV bom priložila po e-pošti.