Strokovnjakinje v kategoriji: knjižno založništvo

  • Mateja Gomboc
    Mateja Gomboc

    {Name + first and last name: 1}

    Sem pisateljica, prevajalka, profesorica slovenščine in italijanščine, mama, žena, prijateljica, Slovenka, Primorka, med tednom Ljubljančanka. Rada poučujem in sem med mladimi – sem profesorica na gimnaziji – in rada imam slovenski jezik – zato tudi pišem jezikovne priročnike. Prevajam iz italijanščine, zlasti leposlovne knjige za otroke in mladino. Še najraje pa sem pisateljica. Prisluhnem življenju, o njem razmišljam, potem pa ga prenesem v knjige. Rada imam življenje, boste videli v knjigah!

    Sem pisateljica, prevajalka in profesorica slovenščine in italijanščine, doma s Primorske, iz Vipavske doline, živim pa v Ljubljani.
    Poučujem na gimnaziji, tuje pa mi niso niti poklicne in strokovno-tehnične šole, saj imam tudi te delovne izkušnje. Skrb za dijake, ki se niso znašli v strukturah slovenskega jezika, me je privedla do pisanja jezikovnih priročnikov, ki jih je zdaj že prek 30. Za učbenik Slovenščina, po korakih do odličnega znanja sem leta 2019 na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najlepše oblikovan priročnik. Učbeniki in delovni zvezki Besede 1-5 so na šolskih klopeh poklicnih in poklicno-tehničnih šol že od leta 2000.
    Kot profesorica sem dnevno med mladimi. Skupaj z njimi tudi sama rastem in se učim, kajti mladostnik je v najintenzivnejši dobi odraščanja in mi, ki smo njihovi sopotniki, moramo rasti z njimi, jih čutiti, jim prisluhniti in se tudi od njih učiti. Mnogo bolečih zgodb me je že prizemljilo, da vedno znova odgovarjam na izzive, ki mi jih dajejo, predvsem pa krepijo mojo ljubezen in spoštovanje do njih.
    Kot prevajalka (in tudi članica Društva slovenskih književnih prevajalcev) prevajam zlasti iz italijanščine. V zbirki mojih prevedenih del so predvsem otroški in mladinski romani, spominska alpinistična literatura in strokovne knjige.
    Predvsem pa sem – kot sem navedla na prvem mestu – pisateljica. Pišem za otroke, mladostnike in odrasle. Podpisana sem na 16 knjigah. Ustvarjam pravljice, kratke zgodbe in romane. Pišem o veselih, zabavnih trenutkih vsakdana, pa tudi o težkih, mračnih, na videz brezizhodnih situacijah, ki jih skušam najti pot k svetlobi. Moja ustvarjalnost je taka, kot sem jaz: ob hudih življenjskih preizkušnjah sem dala pot svoji žalosti, jezi, bolečini, hkrati pa delala drobne korake naprej – in zmogla. V to neomajno verjamem, zato sem večna iskalka dobrega, pozitivnega, sočutnega, prijaznega. Za svoj mladinski (ali bolje: medvrstniški) roman Balada o drevesu sem leta 2022 dobila desetnico, nagrado, ki jo za najboljši roman podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (katerega članica tudi sem). Tudi ta roman razgalja bolečo izkušnjo, s katero se soočajo mladi: Ada, nadarjena violinistka, žaluje po samomoru svojega fanta Majka. Bolečino deli z mlajšo sestro, prijateljico, Majkovimi bližnjimi, predvsem pa s svojo violino. In – kot jaz – dela drobne korake naprej. Kajti Ada je ostala in bo živela naprej, mora živeti naprej!
    Čez kakšen mesec dni, septembra 2023, pa bo luč sveta zagledal roman Gorica, nova. V njem sem potovala skozi svoje otroštvo in mladost, šla pa tudi veliko globlje v zgodovino – v čas, ko je Gorica bila sprva ena sama, nato razdeljena, potem pa je na njenem desnem boku začela nastajati nova, Nova Gorica. Veselim se romana, zlasti pa bralcev!
  • doc. dr. Ines Vodopivec
    doc. dr. Ines Vodopivec

    {Name + first and last name: 1}

    Docentka dr. Ines Vodopivec je univerzitetna diplomirana bibliotekarka in doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine. Je pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela Narodne in univerzitetne knjižnice, članica odbora evropske digitalne knjižnice – Europeane ter članica Nacionalnega odbora UNESCO za spomin sveta.

     

    Raziskovalno se Ines največ ukvarja z razvojem evropske knjižne grafike in tiskarstva v 16. stoletju. Kot managerka, znanstvenica in mama, ki čas za pisanje najde predvsem v večernih urah, se dobro zaveda in ceni možnosti, ki jih ponuja digitalizacija gradiva v dediščinskih ustanovah. Zato se zadnja leta posveča predvsem implementaciji mednarodnih digitalnih strategij ter dostopa do podatkov v okviru odprte znanosti, v povezavi z digitalizacijo kulturne dediščine v Sloveniji.
    Aktivna je v mednarodnih infrastrukturah RDA, DARIAH, IMPACT, CLARIN in E-RIHS.si in veliko sodeluje na mednarodnih projektih digitalizacije, povezanih s pisno kulturno dediščino. Tako se je v letu 2022 od njenim vodstvom zaključil mednarodni projekt na temo branja v srednjem veku – The Art of Reading in the Middle Ages, ki je združeval sedem evropskih držav in 8 partnerjev. Za raziskovalno delo je leta 2005 prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in kristalno nagrado na konferenci v Firencah z naslovom The Magic of the Renaissance v letu 2018.
    Več let že sodeluje v znanstvenem založništvu – kot avtorica, urednica in vodja založbe. Mdr. je bila pet let (2011-2015) glavna urednica znanstvene revije Knjižnica, urejala pa je tudi več drugih publikacij – tako periodičnih kot tudi monografskih, zbornikov s konferenc in visokošolskih učbenikov. Po dolgoletnem raziskovalnem delu med policami s 500-letnim gradivom je izdala dve znanstveni monografiji in več znanstvenih poglavij. Monografija z naslovom Flores in colores je izšla ob razstavi o knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu v letu 2010 in govori o kulturnozgodovinskem kontekstu Dolenjske v obdobju od leta 1500 do 1600. Druga knjiga, iz leta 2018, obsega širše slovensko območje in umešča tu živeče prebivalstvo v evropski kulturni prostor. Nosi naslov Vivitur ingenio: renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem, v njej pa lahko najdemo večino največjih evropskih likovnih mojstrov renesanse iz naših dediščinskih ustanov, to so na primer: Albrecht Dürer, Lucas Cranach starejši, Hans Holbein mlajši, Tizian. Z objavami se trudi ozaveščati o bogastvih, ki jih hranimo na naših tleh.
    Ob tem že vrsto let sodeluje kot kustosinja pri umetnostnih razstavah in razstavnih projektih s področja slovenske knjižne dediščine.
  • Maja Megla
    Maja Megla

    Maja Megla - ONA VE -

    Sem avtorica knjig, novinarka, založnica, publicistka, popotnica. Kot diplomirana literarna komparativistka sem bila petindvajset let zaposlena kot novinarka in urednica v kulturi (Delo, Mladina, Mag). Po hudi izgorelosti sem napisala prvenec Stres, kuga sodobnega časa in za tem izdala psihološko obarvano knjigo Smem biti to, kar sem. Sem kolumnistka v Dnevnikovem Objektivu. In potujem, kolikor je le mogoče.
    Diplomirala sem iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Ob rednem študiju sem kot neobvezno, dodatno študijsko smer vpisala starogrški jezik s književnostjo. Za diplomsko delo Borghes in postmodernizem sem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Poleg pisanja v časniku Delo in v tednikih Mladina ter Mag sem objavljala v kulturnih revijah Literatura, Emzin, Naši razgledi ter v mesečnikih Ambient in Defacto. Pisala sem predvsem o kulturi in sodobni vizualni umetnosti ter tudi o znanosti, ekologiji in človekovih pravicah.

    Knjiga STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA je nastala po daljši bolezni, ko sem za svoje nerazumljive bolezenske simptome iskala pojasnila in rešitve tako v nevroznanosti, medicini in psihologiji kot tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih. Oprla sem se na izsledke najnovejših znanstvenih raziskav in vsebino preverjala na spletnih straneh ameriških in britanskih zdravstvenih in raziskovalnih ustanov, kot so klinika Mayo, Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), Univerza Johnsa Hopkinsa, Univerze Stanford, Harvard in Berkeley, Kalifornijski tehnološki inštitut idr. Iskala sem odgovore na vrsto vprašanj. Zakaj čutimo bolečino kot pri zlomu, če zloma ni? Kaj se takrat dogaja v možganih? Kako se spopasti z bolečinskim sindromom? Zakaj se telo sesede v izčrpanost in si ne odpočije več? Čemu srčna aritmija, če je srčna mišica zdrava? Je življenja za tem, ko se zaradi stresa, pretresa ali travme zrušijo kemični procesi v možganih, konec, ker je škoda nepopravljiva? Se je mogoče prenoviti? Je mogoče ponovno zaživeti? Kako se iz porušenega zdravja prebiti nazaj v življenje?

    Druga knjiga SMEM BITI TO, KAR SEM je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih, pripovedovan skozi osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Zlorabe (spolne, fizične, čustvene), travme, rane in programiranja otroštva oblikujejo očala, skozi katera vidimo, doživljamo, razumemo in interpretiramo sebe, druge in svet. Živimo življenje, ki ga ustvarjajo naša prepričanja, naše vedênje in obrambe, naši odzivi. Če hočemo zgraditi drugačno prihodnost, moramo spremeniti psihološke mehanizme, ki so nastali v preteklosti. V možganih moramo ustvariti nove nevronske povezave. Tokrat sem iskala odgovore na druga vprašanja. Smem sebe postaviti na prvo mesto? Smem izražati vsa čustva? Smem imeti vselej svoje mnenje? Smem poskrbeti za svoje temeljne potrebe? Smem imeti lastne vrednote in izbire? Smem biti nepopoln/a? Smem delati napake? Smem postavljati meje? Smem biti srečen/na? Smem biti to, kar sem?

    Naslednji dve knjigi sta izbor pogovorov, ki so nastajali med leti 1990 in 2015.

    Več o knjigah, tekstih in drugih projektih na https://majamegla.si/

    Kraj bivanja:
    Kriška vas, Polževo
  • Mag. Katja Arzensek Konjajeva
    Mag. Katja Arzensek Konjajeva

    Mag. Katja Arzensek Konjajeva - ONA VE - nova profil

    Mama, izobraževalka, predavateljica, raziskovalka. Oseba, ki se uči celo življenje in jo izkušnje plemenitijo. Rada bere, preživlja čas z otroki, v naravi, se druži, kuha uživa življenje.
    Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
    Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
    Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
    Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
    Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.
  • Maja Gal Štromar
    Maja Gal Štromar

    {Name + first and last name: 1}

    Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica. Dramska igralka, pesnica in pisateljica, avtorica 15 literarnih knjižnih del. Je gledališka režiserka in dramatesa, diplomantka mednarodne šole Jacques Lecoq v Parizu ter diplomirana italijanistka. Ukvarja se tudi z gledališko pedagogiko tako doma kot v tujini. Njena dramska dela so uprizorjena v mnogih slovenskih gledališčih, piše tudi za radijski medij, tako za odrasle kot tudi za otroke. Poleg vsega je tudi diplomantka vedske astrologije.

    Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, gledališki pedagog, dramatesa, profesor retorike, scenaristka, moderatorka ter režiserka. Sicer diplomirana romanistka je tudi diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. Do danes je tako doma kot v tujini odigrala 87 vlog, posnela 33 filmov. Izdala je 15 avtorskih knjig, od tega 4 pesniške zbirke (Goga 66000, Na predpomlad mi reci ti, Že češnječas, Boginja z zamudo- Dea in ritardo), 7 romanov (Amigdalino srce, Lju.beznica ali Svetloba po dekretu, Misli name, ko ti je lepo, Potaknjenci, 7kg do sreče/1. In 2. del ter Ženska drugje, ki ga je spisala v Parizu med literarno rezidenco Ville de Paris in Institut Francais 'Recollets' in je bil izbran med 172 romani med prvo deseterico nominirancev za nagrado Kresnik 2018, monodramo »Alma Ajka«, dvojezično slovensko-arabska izdajo Aleksandrijske Knjižnice, »Črkolandija« gledališki priročnik, pravljico, dramsko besedilo ter »Dobrodelno pravljico Anina zvezdica«. Pred izidom je učbenik za gledališke mentorje »Od besedila do uprizoritve« (JSKD). V zadnjem času veliko piše za radijski medij (13 poučnih delov mladinske radijske igre – potovanja po človeškem telesu »Ana-Tomi-ja«, 13 poučnih delov sprehoda po zgodovini slavnih osebnosti »Časoplov«, 13 delov »Bonton – za vsako priložnost sladek bombon«, 13 delov oddaj o slovenskih gradovih – »Na grad brez zagat«, pa tudi radijske igre za starejšo publiko »Alkimija srca«, »Rent a father d.o.o. – družba z deljeno odgovornostjo«, »Vademekum sr€čnosti«, »Ljubezen v času kolerabe«, »Spletkarnica«, »Srcobran«, »Dnevnik učiteljice Vesne«. Maja piše tudi za gledališče. Za otroke: »Kako je Nejc prevzgojil babico«, »Ločujem, planet rešujem«, »Cifromanija«, »Črkolandija«, »Nejc in zobki«, »Hladilnik Gorečnik«, »Planet, od plastike zadet«, lotila pa se je tudi politične satire, predvolilne komedije »Norci« (Posebno priznanje za sodoben družbeno kritični pristop-Linhart 2018, Nagrada za igro Čufarjevi dnevi 2018, Nagrada za najboljšo režijo Festival Komedije Pekre 2019), monodram »Alma Ajka« in »Moj glas, moja pot« (V Izvedbi Lidije Koceli- nagrada za najboljšo igralko, Regijsko Linhartovo srečanje), »Amelia E.« (Sng Drama Ljubljana, 2019) »Kdo je videl Coco? – Moi, Gabrielle Chanel« (SSG Trst, 2021). Iz romanskih jezikov je prevedla več kot 10 literarnih del. Intenzivno se ukvarja z gledališko pedagogiko tako doma kot v tujini. Leta 2020 je zaključila študij na Isa Inštitutu iz vedske astrologije Iyotish. Maja, sicer Koprčanka, živi v Ljubljani, kjer ustvarja kot svobodna umetnica. Več informacij dobite na www.majagalstromar.si.
  • Tanja Tuma
    Tanja Tuma

    Tanja Tuma

    Tanja Tuma, profesorica francoščine in angleščine, je svoje življenje zapisala knjigam in književnosti. Po zečetkih v uredništvu Cankarjeve založbe vodila Centra Oxford ter se kot direktorica sektorja seznanila z velikimi svetovnimi založbami za poučno in splošno literaturo. Leta 1996 je ustanovila svojo založbo Tuma in v njej delala več kot dvajset let. Na pisateljsko pot je stopila po letu 2013, se vključila v Slovenski center PEN, ki mu od leta 2021 predseduje.

     

    Življenjepis
    Tanja Tuma se je rodila v Ljubljani 9. junija 1964. Obiskovala je Šubičevo gimnazijo in maturirala leta 1983. Leta 1988 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi ter dodatno študirala nemški jezik. V diplomski nalogi iz francoščine je obravnavala sočutje v povestih in kratkih zgodbah Guya de Maupassanta, pri angleščini pa eseje baročnega filozofa in znanstvenika Francisa Bacona. Pri dodatnem študiju nemščine se je posvetila zgradbi stavka Thema-Rhema-Gliederung. Po dvajsetletnem delovanju v založništvu in ko sta otroka odrasla, sta se z možem leta 2012 umaknila v svobodo in mir notranjskih gozdov. Je ustanovna članica prvega ženskega Rotary kluba Ljubljana Nike.
    Delo
    Kmalu po diplomi se je v Cankarjevi založbi zaposlila kot urednica leksike, kasneje pa je kot direktorica vrsto let vodila Center Oxford, kjer se je ukvarjala z učbeniki za poučevanje angleščine, francoščine in nemščine kot tujega jezika. Sodelovala je z velikimi izobraževalnimi založbami kot Oxford in Cambridge University Press, Langenscheidt, Clé idr.
    Leta 1996 je ustanovila lastno založbo, Založbo Tuma, pri kateri so izšla pomembna dela kot Antologija slovenskih pesnic, Pozabljena polovica, Skriti knjižni zakladi pa tudi zbirki Beri globalno in Beri aktualno. V založbi je uredila in ponatisnila tudi dve knjigi dr. Henrika Tume – Iz mojega življenja in Planinski spisi z Imenoslovjem Julijskih Alp.
    Od leta 1998 je članica Društva slovenskih založnikov, ki mu je predsedovala v dveh mandatih med 2004 in 2008. Od nekdaj je bila zagovornica Zakona o enotni ceni knjige, ki je leta 2014 končno prišel v veljavo tudi v Sloveniji ter pobudnica bralnih kampanj za mlade kot Knjigajmo, migajmo in Ni igre brez drame. Je tudi avtorica številnih člankov s področja založništva, objavljala je v Pogledih, Bukli, Delu, Vrabcu Anarhistu in mednarodnem spletnem glasilu Publishing Perspectives.
    Sodelovala je v raznih žirijah in komisijah, povezanih s knjižno produkcijo kot Pazinski susreti (2003-2007), Komisija za Knjigo pri MOL (2013-2016), Komisija za pridobitev naziva Ljubljana – UNESCO-vo mesto literature, Programski svet Foruma slovanskih kultur, idr.
    Od nekdaj se bori za promocijo branja in knjig in pravice žensk ter zapostavljenih skupin.
    Pisateljevanje
    V letu 2013 je izdala zgodovinski roman Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, prvi del Balkanske trilogije, ki obravnava zgodovino in sedanjost področja nekdanje Jugoslavije. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o starogrški kolonizaciji Korčule, cesarja Dioklecijana, Dubrovnika v 14. stoletju, turške oblasti v Bosni v 16. stoletju, Brača v času 1. svetovne vojne in nedavnih Balkanskih vojn (Amazon).
    Leta 2015 je z zgodovinskim romanom o spravi Češnje, bele in rdeče (Založba Karantanija, 2015) dodobra razburkala slovensko bralstvo. Roman je leto zatem izdala tudi v angleškem jeziku – White and Red Cherries (Amazon).
    V letu 2018 je izdala drugi del Balkanske trilogije Tito’s Legacy, v katerem prikaže posledice komunistične diktature na mlajše generacije in odnos človeka do narave. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o koliščarjih na Ljubljanskem barju, Valvasorju, Titu in njegovih slavnih gostih na Brionih, fašistični Italiji in posledicah tajkunizacije naravnih dobrin Istre in Slovenije ter negativnih vplivov na okolje (Amazon).
    V prvem letu epidemije covida 19 je izšel njen roman v angleščini, ki obravnava človekov odnos do smrt in bolezni, Going My Way (Amazon). Poetično obravnavo na smrt bolnih junakov, ki nihajo med samomorom in oklepanja življenja in njihovih najožjih pisateljica pripravlja v slovenski različici.
    Spomladi leta 2021 je pri Mladinski knjigi v zbirki Spomini in izpovedi izšla prva in doslej edina romanizirana biografija našega najpomembnejšega založnika moderne Lavoslava Schwentnerja z naslovom BRODNÍK. Odzivi in recenzije so bile številne in pohvalne.
    PEN, mednarodno združenje pesnikov, pisateljev in esejistov
    Tanja Tuma je bila predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA (2016-2019, www.mira.si) in članica upravnega odbora mednarodnega ženskega komiteja PIWWC (http://www.piwwc.org/). Od leta 2021 je tudi predsednica Slovenskega centra PEN, aktivna tudi pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir (https://www.penwritersforpeacecommittee.com/), še posebej v delovni skupini za Balkan.
  • Mag. Mojiceja Bonte
    Mag. Mojiceja Bonte

    Mag. Mojiceja Bonte - ONA VE -

    Mojiceja Bonte je:

    – pisateljica,
    – pravljičarka,
    – bibliotekarka,
    – učiteljica,
    – kulturologinja
    – novinarka,
    – prevajalka,
    – urednica,
    – raziskovalka,
    – mentorica in svetovalka,
    – ljubiteljica dobrih knjig.

    Kraj bivanja:
    Domžale
    Pisateljica mag. Mojiceja Bonte je študirala na VEKŠ, današnji Ekonomsko-poslovni fakulteti, Filozofski in Pedagoški fakulteti ter na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Dobrih devet let je bila zaposlena v gospodarstvu kot ekonomistka, zdaj pa je že več kot 20 let zaposlena na področju izobraževanja kot bibliotekarka in učiteljica.

    S svojim ekonomskim, pedagoškim, kulturološkim, bibliotekarskim in književnim znanjem ter poznavanjem razvojne psihologije otrok je ustvarila preko 160 književnih del, ki so bila izdana pri različnih slovenskih založbah. Za naročnike piše kratke zgodbe, pravljice, basni in romane za najstnike ter zgodbe za otroke s posebnimi potrebami. Zaradi zanimivih tematik, poznavanja in razumevanja psihologije vedenja otrok ter njim sprejemljivega besedišča, ki ne prenese moraliziranja, sprenevedanja, predsodkov in neetičnosti, jo mladi bralci nagrajujejo z branjem njenih knjig in jo uvrščajo med najbolj brane slovenske avtorje.

    Na povabilo založnikov, kulturnih in drugih ustanov je v otroških slikanicah predstavila tudi pomembne Slovence: Jurija Vego, Primoža Trubarja, Daneta Zajca, Franceta Prešerna, Ivano Kobilca, Jožeta Plečnika, Ignacija Knobleharja, Ivana Cankarja, J. V. Valvazorja, Almo Karlin in Antona Martina Slomška.

    Avtorica je tudi mentorica in predavateljica kreativnega pisanja za vse, ki si želijo postati kvalitetni avtorji kratkih zgodb. Pisanje za otroke opredeljuje kot izredno zahtevno in odgovorno delo, ki poleg širokega znanja in veliko domišljije zahteva tudi odpoved zapletenemu mehanizmu razmišljanja odraslega. Mojiceja Bonte vodi tudi Center za izobraževanje in svetovanje ter bio- in biblioterapijo.

  • Erna Ferjanič Fric
    Erna Ferjanič Fric

    Erna Ferjanič Fric

    Kot likovna pedagoginja sem poučevala v osnovni šoli in v programih neformalnega izobraževanja pri Ljudskih univerzah, knjižnicah, varstvenih centrih in podobnih inštitucijah.
    Sem tri leta upokojena, a še vedno družbeno angažirana, tako da lahko s svojim znanjem in energijo še vedno doprinesem pri kvaliteti naših odnosov in bivanja.

     

    CV bom priložila po e-pošti.
  • doc. dr. Eva Premk Bogataj
    doc. dr. Eva Premk Bogataj

    doc. dr. Eva Premk Bogataj

    Sem vodja marketinga v založništvu, kjer bdim nad promocijo cca 60 knjig in 250 dogodkov letno, dveh večjih festivalov, sejmov in digitalne ter video produkcije založbe. Moja strast je iskanje sinergij, potencialov in razvoja novih idej, produktov in storitev. Po kratki akademski poti sem delala kot vodja projektov in strokovnjakinja za PR na področju izobraževanja, trajnostnega razvoja in kulture, sem docentka literarnih znanosti.

    Rodila sem se 1979 v Ljubljani, diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz Hrvaškega, srbskega, makedonskega in ruskega jezika in književnosti s primerjalno temo Intelektualni lirizam kod Isaka E. Babelja i Danila Kiša (2002), magistririala iz hrvaškega in srbskega jezika s temo Enklitike v hrvaškem jeziku na primeru elektronskih medijev (2005), doktorirala iz literarnih znanosti s primerjalno temo Končnost in neskončnost v ustvarjalnem opusu Nikole Šopa in Gregorja Strniše (2013). Leta 2017 sem bila izvoljena v naziv docentke in znanstvene sodelavke za hrvaško, srbsko, bosansko in črnogorsko književnost.

    Sem četrta generacija žensk znanstvenic, tretja generacija slavistk z doktoratom. Oče odvetnik in pesnik in mati znanstvenica sta bila oba erudita in poliglota. Govorim osem jezikov, od malega sem rasla z glasbo. Kot odlična študentka sem prva v zgodovini oddelka prejela status mlade znanstvenice, pri 25 letih z vabljenim predavanjem na Zagrebški akademiji pred polno dvorano znanstvenic in znanstvenikov predavala o smrti v poeziji in med 1380 kandidati vseh strok iz Evrope prejela elitno doktorsko štipendijo. Pravzaprav sem prejela vse štipendije za nadarjene, ki so bile na voljo in že med študijem ter v začetku akademske poti preživela v tujini več let. Bila sem tudi štipendistka Mestne občine Ljubljana. Od leta 2003 sem sodelovala na več mednarodnih znanstvenih simpozijih v Sloveniji in tujini (Hrvaška, Srbija, Romunija, Anglija in Italija) z referati s področja sodobnega hrvaškega in ameriškega jezikoslovja, zgodovinskega nemškega in slovenskega jezikoslovja, slovenske, hrvaške, ukrajinske, srbske in ruske književnosti ter interdisciplinarnih povezav astrofizike, filozofije, umetnosti in tradicije. Pri 28 letih sem imela več raziskovalnih točk kot večina kolegov in sem svojo varno akademsko pot zamenjala za pot v neznano.

    Začela sem se učiti projektnega managementa, poslovodenja, prijave projektov na različne vire financiranja (predvsem EU), delala kot novinarka, moderatorka, copywriter, svetovalka za PR in marketing, organizirala prireditve, sodelovala pri razvoju poslovnih idej, mentorsko pomagala posameznikom in številnim študentkam in študentom doma in v tujini. Bila sem zraven, ko so nastajali čudoviti projekti na področju izobraževanja, trajnostnega razvoja in umetnosti. Vmes sem v nočnem času napisala dve knjigi, ubranila docenturo in sodelovala pri nastanku nekaj knjig, tudi uredniško. Leta 2015 sem z ddr. Francko Premk napisala monografijo Prof. dr. Marja Boršnik: prva dama slovenske slavistike, leta 2017 pa monografijo Časovno v večnem in večnost v minljivem.

    Več let sem delala predvsem v gospodarstvu in neprofitnem sektorju.

    Zadnja tri leta pa sem strateška vodja projektov in vodja marketinga na Beletrini, ki že dolgo ni več samo založba, pač pa je generator povezovanj in novih idej, ki letno vodi več kot 65 slovenskih in tujih projektov, organizira več kot 260 dogodkov, dva velika festivala, vodi največji portal za izposojo in prodajo e-knjig Biblos, sodeluje pri omogočanju spletne dostopnosti in razvija nove mednarodne projekte s področja založništva itn. Moja vloga je, da bdim nad promocijo cca 60 knjig in 250 dogodkov letno, dveh večjih festivalov, številnih sejmov in digitalne ter video produkcije založbe. Moja strast je iskanje sinergij, potencialov in razvoja novih idej, predajanje znanja. Vodim projekte, sodelujem pri pripravi projektnih prijav za domače in EU razpise, moje delo pa pokriva tudi področje vsebinskega marketinga, copywritinga, odnosov z javnostmi in organizacije vip dogodkov.

    Opravila sem številna dodatna šolanja in licence s področja marketinga, digitalne transformacije in voditeljstva, sem navdušena učenka AEIOU voditeljstva, nosilka vozlišča ekocivilizacije v Sloveniji in članica programskega odbora Slovenskega knjižnega sejma.

    Sem strastna raziskovalka lepote življenja, večna učenka in učiteljica. Moj pogled je usmerjenim v prihodnost, moje razmišljanje holistično in odločitve intuitivne. Odlikujejo me radovednost, srčnost, predanost in neskončna hvaležnost. Mir iščem v gorah, pozimi najraje na turni smuki, čez leto pa s tekom, hojo, plezanjem, feratanjem in gorskim kolesom.

  • Tatjana Habjan
    Tatjana Habjan

    Tatjana Habjan

    Samostojna podjetniška pot mi je odprla nove možnosti, zlasti pa omogočila svobodo. Svobodo odločanja in delovanja. Pri svojih več kot šestdesetih sem se zavedla svojega poslanstva: pomagati manj izkušenim. Delovanje podjetij pregledujem in podjetnikom in gospodarstvenikom svetujem že več kot 30 let. Imam izkušnje. Praktične. In imam znanje, pridobljeno na Ekonomski fakulteti, Inštitutu za revizijo, Računskem sodišču in v EISEP. Sami in skupaj lahko naredimo veliko zase in za druge.

    Revidiranje, svetovanje, presoja kakovosti notranje-revizijskih služb; naročniki: Agencija za Knjigo RS, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem RS, Snaga Maribor d.d., LON d.d., IMT, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Univerzitetna psihiatrična klinika, Zavarovalnica Maribor, Letrika (pregled v Franciji in na Kitajskem), Žito d.d. (sodelovanje s KPMG d.o.o.), sodelovanje s KPMG Slovenija pri AQR – Asset Quality Review – Sberbank … organiziranje, vodenje in izvajanje predavanj in delavnic (Strategija-več kot beseda, Uvajanje sistema upravljanja s tveganji – ERM, Korporativno upravljanje…) na Slovenskih železnicah, Vzajemni d.v.z., Ministrstvu za gospodarstvo (v času službovanja na MG), Elektro Energiji d.o.o.

    01/01/2011 – 30/08/2011 NEODVISNA STROKOVNJAKINJA: PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA, – VZAJEMNA D.V.Z.
    – Izvajanje pregledov poslovanja v skladu s sprejetim pogodbami (sklepi uprav in nadzornih svetov)
    – Sodelovanje pri projektih
    – Svetovanje poslovodstvu
    – Ozaveščanje o pomembnosti notranjih kontrol, integritete

    01/05/2008 – 31/12/2010 POMOČNICA DIREKTORICE PODROČJA NOTRANJEGA REVIDIRANJA – skupina KDPregled poslovanja (notranje-revizijski pregledi: pravilnosti (zakonitosti) in smotrnosti (učinkovitosti, uspešnosti, gospodarnosti)), skladnosti poslovanja; usposabljanje drugih, ozaveščanje o pomembnosti ocene tveganja, sodelovanje pri pripravi kodeksa etike; pregledi posameznih družb skupine KD; ostala dela pomočnice direktorice področja notranjega revidiranja

    01/11/2007 – 30/04/2008 SVETOVALKA S PODROČJA NOTRANJIH KONTROL – SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D.Zaposlitev na podlagi mandata predsednika uprave, ki je bil zmenjan, zato je obdobje službovanja kratko. V tem času sem opravila notranje revizijski pregled nabave in svetovala sistemske spremembe na tem področju.

    IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

    10/10/1996 – UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA EKONOMISTKA – SMER DENARNIŠTVO IN FINANCE – Ekonomska fakulteta v Ljubljani

    30/11/2006 – DRŽAVNI REVIZOR – Računsko sodišče RS

    19/03/2004 – DRŽAVNI NOTRANJI REVIZOR – Ministrstvo za finance RS

    17/01/2000 – PREIZKUŠENA RAČUNOVODKINJA – Slovenski inštitut za revizijo

    14/10/2003 – PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA – Slovenski inštitut za revizijo

    19/05/2005 – IZPIT IZ DRŽAVNE UPRAVE – POGOJ ZA IMENOVANJE V NAZIV – Ministrstvo za javno upravo RS

    OSTALE SPRETNOSTI IN ZNANJA:

    • Računalniška znanja MS Office, Gmail, Outlook
    • organizacijska – do sedaj uspešna pri reševanju izzivov, delo razporejam po prioritetah, samostojna in samoiniciativna , sposobna samostojnega in timskega dela, fleksibilna do meje zakonitosti, spodobnosti
    • izkušnje pri korporativnem upravljanju
    • članica nadzornega sveta Elektro Celje d.d. (mandat: 26. 8. 2013, 26. 8. 2017)
    • predsednica revizijske komisije Elektra Celje d.d. (mandat: 26. 8. 2013, 26. 8. 2017)
    • ustanoviteljica (ena izmed) Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja, leto in pol direktorica tega inštituta
    • bila članica revizijske komisije ERGO, življenjska zavarovalnica d.d.
    • bila članica – zunanji strokovnjak – revizijske komisije Slovenskih železnic d.d.
    • drugo- vozniški izpit B, krvodajalka, 7 let zaposlena kot zunanja revizorka, ki je samostojno opravljala revizije računovodskih izkazov v KPMG Slovenija.