Po poklicu sem magistrica upravnih znanosti, diplomirana upravna organizatorka , pravnica, ekonomski tehnik in administratorka, končano imam tudi šolo za računovodje. Imam bogate delovne izkušnje s področja delovanja javnih podjetij, občin in gospodarskih javnih služb. Svoja znanja vseskozi dopolnjujem, ker vem, da se moraš učiti in prilagajati različnim okoliščinam vse življenje.
Posebej blizu mi je skrb za sočloveka, prepoznavanje potreb in prilagajanje starejšim in drugim ranljivim skupinam, prostovoljstvo, strpnost *in sprejemanje različnosti. Nadvse pomembno se mi zdi prizadevanje za kakovostno bivanje vseh občanov. Prijaznost in sočutje do ljudi sta moji odliki. Vse življenje izražam tudi naklonjenost do oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki si vsekakor zaslužijo svoj prostor pod soncem.
Moja prva služba je bila na osnovni šoli, kjer sem bila tajnica, administratorka v računovodstvu, delala sem tudi v šolski knjižnici. Želja po znanju me je vodila skozi različne šole in fakultete. Vrsto let sem bila zaposlena na Komunalnem podjetju, kjer sem začela kot tajnica in skozi leta napredovala do vodje kadrovsko-pravnega sektorja. Vseskozi pa sem bila tudi družbeno aktivna na različnih področjih. Skrb za vse generacije je moj moto, zato se odlično razumem tudi z mladimi, ki jih vzpodbujam k aktivnemu delovanju v skupnosti. Do starejših imam vse od mladih nog veliko empatije, obiskujem jih na njihovih domovih in v domovih starejših, zapeljem kam, organiziram srečanja in nudim pomoč, če jo potrebujejo. Ob naravnih nesrečah, ki jih tudi v preteklosti ni bilo malo, vendar so bile na bistveno manjših območjih, hodim od ljudi do ljudi od jutra do večera, ker so zame ljudje najpomembnejši, ker jih imam rada in mi ni vseeno za nobenega, ne glede iz katere družbene skupine izhaja. Vse svoje življenje sem tudi prostovoljka in tako delujejo tudi moji otroci.
Moje vrednote so skozi vse moje življenje iste. Vedno izberem človečnost, izberem dobroto in solidarnost. Menim,da bi to moralo biti v mislih vsakega Slovenca.
Priznanja, ki sem jih prejela:
– 2013 bronasti znak RS Civilna zaščita
– 2014 posebno priznanje Slovenske filantropije za izjemen čut in posluh za ljudi v lokalni skupnosti in izjemno promocijo prostovoljstva med sodelavci
– 2017 ambasadorka miru – Universal Peace Federation4
– 2024 – Delova osebnost leta 2023

O meni so zapisali: Županja, ki je s svojim zgledom postala simbol trdoživosti ne le Koroške, temveč celotne Slovenije. Ženska, ki je v času največje katastrofe v dosedanji zgodovini pokazala, kako deluje voditeljica.

Besede, ki so mi v veliko čast in ponos.

Že več kot 20 let vodim večdeležniške procese sprememb: kot procesna svetovalka, facilitatorka in mediatorka ustvarjam prostor in snujem procese za prelomne pogovore o kompleksnih temah, ki zadevajo vse prisotne. Sodelujem tako z javnim kot z zasebnim sektorjem; pa tudi z nevladnimi organizacijami in mrežami. V Sloveniji in globalno; v živo ali preko digitalnih platform.
Poleg vodenja inovativnih večdeležniških strateških dialogov je moja strast kreiranje dinamičnih in participativno zasnovanih konferenc in kongresov – na katerih ljudje med “uradnimi” deli uživajo vsaj toliko kot med odmori.

Sem aktivna članica (in dolgoletna, zdaj že nekdanja predsednica) slovenske veje Mednarodne zveze facilitatorjev (International Association of Facilitators) ter slovenska skrbnica mreže Art of Hosting Conversations That Matter.

V konfliktih – ki so naravni del vsakega poglobljenega skupinskega soustvarjanja – mi je v pomoč nenasilna komunikacija kot ‘operacijski sistem’ za vzpostavljanje razumevanja in sodelovanja onkraj parcialnih interesov.

Rdeča nit dela mojega dela je razvoj posameznikov, organizacij ali skupnosti na sodelovalen način, ki vzbuja upanje, zaupanje in samozaupanje.

www.humus.si
https://www.linkedin.com/in/marjetanovak/

Sem Veronika,

Zavest, Človek, Ženska.

Dipl. ekotehnologija in okoljevarstveni tehnik, prostovoljka, aktivistka, Slovenska Arctic Angel, poklicni palček v uradni Božičkovi vasi na Finskem, kristaloterapevtka, vodička po potovanjih v globine sebe in magičnost Arktičnega okolja (Arctic guide), v širokem pogledu pa ekotehnologinja s fokusom na raziskovanju in ozaveščanju reševanja raznolikosti in sistematičnosti problematike podnebnih sprememb in drzna v intuitivnih skokih za življenjskimi priložnostmi lokalno in globalno.

Mlada Ženska, ki ji je mar za danes in verjame v prihodnost življenja na planetu Zemlja, kot civilizacije ljubezni.

“Bodoča in zelo zagreta okoljevarstvenica”, so mi recenzenti dejali na javnem zagovoru nacionalno nagrajene raziskovalne naloge: »Ali so naravne vrednote tudi naše vrednote?«, ko sem bila stara 17 let. Na Fakulteti za Varstvo okolja Velenje sem z odličjem diplomirala (2022) na področju podnebnih sprememb in Agende 2030. Raziskala sem vlogo in zanimanje Slovencev za globalne trajnostne projekte pod mentorstvom dr. Anje Bubik in dr. Lucije Kolar, Enost z naravnim okoljem pa mi je bila preko planinarjenja položena v zibelko.

Leta 2021 sem postala ena izmed prvih Evropskih Arctic Angels (in prva v južni Evropi), bila sem mlada delegatka na Arctic Circle Assembly v Reykjaviku ter zastopala Arctic Angels skupaj z Inuitko Iluno Sørensen, ob boku ustanoviteljic Global Choices Sally Ranney in Inge Relph, 2023 sem se udeležila prve Whole Systems delavnice na Portugalskem.

Področje okoljevarstva sem izkusila na vrsto različnih načinov, večina prostovoljno, od preprečevanja krivolova na ptice z organizacijo CABS na Cipru, vodenja delavnic za otroke skupaj z Inštitutom Complementarium (dr. Lucijo Kolar) v Sloveniji, do vodenja ravnanja z odpadki največjega kampa na Islandiji, komunikacije trajnostnega zavestnega potovanja po otoku in organizacije “swap” marketov kot ESC prostovoljka za Hosteling International Iceland, kot novinarka za spletni časopis Globetrotter Web Magazine.

Sodelovala sem na številnih projektih (razvoj prototipov, okoljska komunikacija, presoja vplivov na okolje v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani, trajnostno podjetništvo …), kot ena izmed dveh Slovencev in najmlajša udeleženka, sem bila med več kot 1200 prijav, sprejeta v 400 udeležencev poletne šole največje Evropske iniciative na področju klimatskih sprememb EIT Climate KIC Journey 2020. Raziskovalni duh me je leta 2021 popeljal na sever Finske, kjer sem postala Arktična vodička (Certificirana s strani Lapland University of Applied Sciences, v sodelovanju z Lapland Safaris) in preko vodenja izkustev eksotičnega okolja, severnega sija in božičnih delavnic v alter egu palčka na inovativen in izkustven način, na tisoče ljudi z vsega sveta ozaveščala o pomembnosti odnosa posameznika do okolja in pomembnosti arktičnih območij za vse prebivalce sveta.

Ker verjamem, da je delo z mladimi in njihovo opolnomočenje ključnega pomena za razvoj družbe v trajnostno sem se neformalno izobrazila za mladinsko delavko pri No Excuse Slovenija ter dokončala Leadership Training by Ina Gjikondi pri George Washington center for excellence in public leadership.

Trenutno sem v aktivaciji in iskanju novih priložnosti za razvoj kariere.

Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.

Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.

Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.

Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.

Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.

Po končanem študiju fransoščine in sociologije na FF v Ljubljani 1971, sem se najprej zaposlila kot novinarka v Delu, nato kot raziskovalka v Inštitutu za narodnostna vprašanja, od leta 1971 do 1992 pa sem delala v socialistični in kasneje v večstrankarski profesionalni politiki. V republiškem vodstvu ZSMS do 1974, kot analitičarka družbenih procesov in sprememb v Zvezi komunistv Slovenije in Jugoslavije, v Marksističnem centru CK ZK od 1975 do 1986. Bila sem tudi neprofesionalna delegatka družbenopolitičnega zbora v socialistični skupščini 19986-1990. V Kučanovi ekipi CK ZKS sem vodila prenovo ZKS, 1990, na prvih večstrankarskih volitvah sem bila izvoljena za poslanko v tedanjem družbenopolitčnem zboru. Eno leta sem bila generalna sekretarka Stranke demokratične prenove, sedanje SD. Leta 1990 sem ustanovila Ženski Forum Stranke demokratične prenove in ga vodila 10 let. V obdobju 1989 do 1992 sem se angažirala zlasti v novem jugoslovanskem ženskem mirovnem gibanju, ki je zaman poskušalo preprečiti in kasneje ustaviti vojno v nekdanji skupni državi. Po letu 1992 sem pretežno delovala v civilni družbi v Sloveniji, v regiji in v vsej Evropi, a tudi v bližnjevzhodnih državah – Maroku, Tuniziji, Egiptu, Alžiriji, pa tudi v Iraku, Pakistanu, Honkongu ter v osrednji Afriki. Po letu 1994 sem bila najbolj angažirana v evropskem socialnodemokratskem ženskem gibanju, zlasti v povezovanju levo usmerjenih strank v nekdanjih socialističnih državah. Od leta 1998 do 2017 sem vodila socialnodemokratsko Evropski mrežo za enakost spolov, ki je usposabljala za delo v politiki socialdemokratske aktivistke v nekdanjih socialističnih državah. Leta 1999 me je OVSE v BiH kandidarala za predsednico Gender Task Foce of the Stabiliy Pact for South East Europe, kjer sem vodila čezstrankarsko regionalno žensko mrežo, ki je v desetih letih vzpostavila zakonske kvote v vseh državah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji. Bila sem med pobudnicami gibanja za uravnoteženo zastopstvo žensk in moških, ki je v Sloveniji dosegli spremembo Ustave in uzakonitev kvot, Leta 2006 sem dale pobudo za ustanovitev Ženskega lobija Slovenije, ki je postal edina ženska krovna organizacija in naša povetđzava z Evropskim ženskim lobijem. Leta 2012 sem bila izvoljena za predsednico Evropskega ženskega lobija, a sem po nekaj mesecih zaradi bolezni v družini odstopila. Vse življenje sem se v politiki in civilni družbi ukvarjala z vprašanjem enakosti spolov na konkretnih temah. Leta 1990 sem bila pobudnica demonstracij za zaščito 55. člena Ustave o svobodi rojevanja. Prizadevala sem si, da smo ohranili najpomembnejše pridobitve socializma, in nekatere tudi nadgradili, ki so omogočile izboljšanje položaja žensk: javno in laično šolstvo, javno dravstvo, subvencionirane javne vrtce, ginekologa, pediatra na primarni ravni, brezplačno kontracepcijo, in seveda za doseganje paritete v številu in dejanski politični moči žensk, doma in vsepovsod, kjer sem delovala v mednarodnem okolju. Objavila sem več kot 500 strokovnih in političnih člankov v različnih jezikih, v različnih državah in napisala nekaj priročnikov za politično usposabljanje aktivistk. Moja specialnost je poučevanje o ustvarjanju čezstrankarskih nacionalnih ženskih mrež, o strategijah vodenja in delovanja takih mrež in mediacija med ženskami v politiki v postkonfliktnih situacijah.

Že dvajset let sem aktivna v zasebnem in javnem sektorju v Veliki Britaniji, v Severni Makedoniji in v Sloveniji. Z veseljem svetujem različnim institucijam, ki pri svojem cilju rade dodajo kanček jezikovnega in kulturnega bogastva.

Družba in kulturni običaji so me navdušili, ker sem imela privilegij živeti v kar nekaj državah. Trenutno se ukvarjam z vprašanjem, kako jezik vpliva na identiteto, ki ga rada predstavim na raznih lingvističnih konferencah in drugih dogodkih za jezikovne strokovnjake.

Želim ustvariti svet, v katerem bo imela beseda tujec pozitivno konotacijo in v katerem bo izginila fraza “prestar/a sem za jezike”. Dokler sem živela v Sloveniji, sem zato sodelovala z Amnesty International kot koordinatorka za Balkan in prevajalka, sedaj pa prostovoljim kot prevajalka pri Translators without borders. Kot jezikovna mentorica pri Slovenski filantropiji na daljavo nudim jezikovno podporo ukrajinskim beguncem, da bi se lažje integrirali v slovensko družbo. Trenutno razvijam jezikovne tečaje za starejše, ki bi si ob jutranji kavi radi privoščili jezikovno jogo namesto rogljička, ampak nič hudega, če bi ga vseeno radi obdržali. :)

Moje poslanstvo je nenehen boj proti diskriminaciji, tako spolni in narodnostni, kot tudi jezikovni, zato zagovarjam pomen vseh jezikov, ne glede na to, kako in kdaj so nastali. Zavzemam se za njihov obstanek s krepitvijo odnosov med njihovimi govorci in ozaveščanjem o pomenu jezika in različnih kultur na javnih nastopih, delavnicah in drugih strokovnih dogodkih.

V prostem času rada odgovarjam na slovnična vprašanja študentov na forumih, obiskujem galerije in muzeje. Ob petkih me lahko najdete v mojem lokalnem parku Dulwich park, kjer promoviram svoja dva jezika preko pogovora z mimoidočimi in organiziranih sprehodov za jezikovne strokovnjake in obiskovalce naših tečajev.

Članica:

Chartered Institute of Linguist – CIOL v Londonu
Linguistic Association of Great Britain
British Association of Applied Linguistic
British Association for Soviet Slavonic and East European Studies

Z veseljem stopim v stik z vsemi, ki bi to želeli.

http://linkedin.com/in/ana-ilievska-zavrsnik

http://ilievska-zavrsnik.com

Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.

Različna delovna mesta so mi omogočila izpopolnitev zelo raznovrstnih kompetenc, zlasti v lektoriranju, prevajanju in reviziji prevodov, osebni in poslovni rabi računalnika ter administrativnem vodenju podjetja. Moje poglavitne delovne izkušnje skupaj z usvojenim znanjem vključujejo strokovno lektoriranje, prevajanje iz angleščine in hrvaščine v slovenščino, oboje pa sem nadgradila v revizijo prevodov, pri čemer prevedeno besedilo (ob kontroli z izvirnikom) tudi lektoriram. Lektorje in prevajalce zavzeto spodbujam k poznavanju in uporabi jezikovnih tehnologij ter drugih orodij za kakovostnejše delo.

Po izobrazbi sem univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture in magistrica menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja. Od leta 2008 vodim svoje podjetje Lektor’ca, Nataša Purkat s.p. Delam kot prevajalka, revizorka prevodov, lektorica in urednica. Kot predsednica Lektorskega društva Slovenije sem se trudila za stalno strokovno usposabljanje lektorjev, predvsem s strokovnimi delavnicami in predavanji, ki sem jih tudi (so)organizirala (priprava gradiva, izvedba delavnice ipd.), temu primerno tudi svoje strokovno znanje stalno izpopolnjujem. Poleg rednega dela mesečno organiziram in izvajam tudi strokovne delavnice za lektorje in prevajalce pod krovnim imenom Lektornica. Na teh najpogosteje sama predavam, občasno pa se nam pridružijo vabljeni predavatelji. Sama največkrat vodim delavnice, na katerih se posebno posvetimo slovenski skladnji, pravopisu, besedotvorju, besedoslovju, besediloslovju, včasih pa tudi terminologiji z različnih področij.

Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

2007 – diploma iz prevajanja in začetek samostojne poklicne poti
2009 – magisterij (bolonjski) iz konferenčnega tolmačenja
2011-2015 – mlada raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo FF UL
2016 – zaposlitev na MZZ RS
2016 – doktorat iz prevodoslovja
2018 – sodelovanje pri pripravi mednarodne konference in razstave En proces-štirje jeziki (ZKTS)
2018-19 – sodelovanje pri pripravi in predstavitvah Bele knjige o prevajanju
2020 – sodelovanje pri izvedbi in analizi ankete o tolmačenju na daljavo, 2 kroga (ZKTS), sodelovanje pri pripravi standarda in kataloga znanj za NPK za skupnostnega tolmača/skupnostno tolmačko za albanski jezik
2021 – koordinacija tolmačenja za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU, izvajanje seminarjev o prevajanju in tolmačenju v okviru Upravne akademije

Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.

V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.

Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.

Po osnovni izobrazbi sem profesorica matematike in pedagogike z dolgoletnimi izkušnjami na področju izobraževanja in projektnega vodenja. Zadnja leta se aktivno posvečam razvoju zelenih politik v okviru nove zelene stranke – Vesne.
Zadnjih 12 let aktivno delujem v nevladnem sektorju, kjer se osredotočam predvsem na okoljska vprašanja.

V obdobju 2013-2022 sem bila predsednica okoljske nevladne organizacije Društvo Ekologi brez meja, ki združuje aktiviste na področju varstva okolja. Prvi velik projekt društva je bil projekt »Očistimo Slovenijo«, ki je v enodnevni vseslovenski čistilni akciji združil več kot 14 % prebivalstva. V društvu smo razvili množico projektov, namenjenih spodbujanju povezovanja in družbeni aktivaciji ljudi in predvsem projektom na področju preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ponovni rabi. Krovni koncept, ki smo ga zastavili, je filozofija Zero waste, ki ga društvo kot nacionalna organizacija uresničuje tudi znotraj mreže Zero Waste Europe.

V prvih dveh akcijah Očistimo Slovenijo leta 2010 in 2012, ki sta aktivirali 14 % prebivalcev Slovenije, sem bila vodja lokalne koordinacije za 212 občin, leta 2012 tudi vodja projekta, prav tako sem bila vodja akcije Očistimo Slovenijo 2018. Bila sem vodja več prebojnih projektov (Eko-koncept, Tekstilnica, Zero Waste turizem, Ne meč’mo hrane stran! Itd.), intenzivneje sem se posvečala raziskovanju tematik, kot so zavržena hrana, implementacija konceptov krožnega gospodarstva ter Zero Waste na vseh nivojih, zeleni turizem itd.

Zaradi izjemne odmevnosti zadnje akcije Očistimo Slovenijo 2018, s sloganom Še zadnjič!, sem si leta prislužila naslov Slovenke leta 2018, časnik Delo pa me je nominiral tudi za Delovo osebnost leta 2018.

Ker mislim, da je dolžnost vseh nas razvijati družbo, biti aktiven državljan in prispevati k sistemskim spremembam, sem se odločila, da odločneje zastopam zelene in socialno pravične teme tudi v politiki. V letu 2019 sem bila na volitvah za evropski parlament nosilka liste “Povežimo se,” ki jo je podprla tudi Evropska zelena stranka (European Greens), leta 2022 pa sem s somišljeniki ustanovila Vesno – zeleno stranko. Stranka se je udeležila vseh volitev, postala članica evropskih Zelenih, njena podpora pa vztrajno raste.

Ne glede na to, sem ves čas tudi aktivna prostovoljka. Na lokalnem nivoju sem soustanoviteljica Društva za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline, ki je še posebej pomembno pri obnovi in razvoju doline po katastrofalnih poplavah 4. avgusta 2023.

Sem oseba, ki verjame v moč povezovanja, v moč posameznika in njegovih dejanj, vsi lahko vplivamo na družbo in spreminjamo svet.

https://www.linkedin.com/in/marjanasencar/
Vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij v podjetju A1 Slovenija d. d. Od leta 2001 je pridobivala delovne izkušnje na področju informacijskih tehnologij in telekomunikacij tako v manjših, kot velikih, mednarodnih podjetjih (nekdanji Hermes SoftLab, Hewlett Packard).
V okviru A1 Slovenija je že nekaj let vključena v raziskovalne in inovacijske projekte ter uvajanje novih tehnologij (NB-IoT, LTE-M, 5G in povezane rešitve in storitve). Je registrirana raziskovalka pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), aktivna v raziskovalni organizaciji/vodi raziskovalno skupino podjetja, vodi vertikalo Mobilnost, transport in logistika v okviru strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva (SRIP) Pametna mesta in skupnosti (PMiS), zastopa podjetje v okviru CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo Slovenije. Članica AmCham komisije za trajnostno rast, s sodelavci pa uresničuje okoljske ideje in pobude.
Svoj čas najraje preživlja s svojimi fanti, v glasni in dinamični družini –je mama dvema sinovoma, Jerneju in Gašperju. Z možem Robertom in otrokoma živijo v Celju, ki ga kot nepoboljšljiva lokal patriotka najbrž preveč »kuje v zvezde«.
Je radovedna, predana, hvaležna svojim predhodnikom, s pogledom pa usmerjena v prihodnost. Zanimajo jo nove tehnologije, hkrati pa ima tudi posluh do naravnega okolja in si prizadeva za zmanjšanje vplivov družbe na okolje.
Slabo prenaša krivice, predsodke in stereotipe in živi prepričanje, da narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo nimajo mesta v civilizirani družbi, ter da šteje le, če je človek dober po srcu.
Želi si, da bi v Sloveniji bili zmožni prave inkluzije otrok s posebnimi potrebami.
Idealistično upa, da bo nekega dne več ljudi skušalo prisluhniti argumentom svojih sogovornikov in zadeve razumeti tudi z druge plati.

Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

Sourejam mednarodne znanstvene revije in pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times, BBC in Večer.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.

Rojstni podatki: 28. avgust 1958, Ljubljana
Državljanstvo: slovenskoIzobrazba: dipl. ekon., Fakulteta za uporabne in družbene študije
Zasebni status: poročena, soprog Hans Peter Theodor Kamien

Karierne reference:
2014 – Samostojna in neodvisna strokovnjakinja za komuniciranje, Kamien
Komunikacije, Darinka Pavlič Kamien s.p.
2013 – 2014 Strokovnjakinja za komuniciranje, pristojna za družbe Telekoma Slovenije v
JV Evropi
2004 – 2013 Vodja službe za Korporativno komuniciranje in odnose z javnostmi v
Telekomu Slovenije, v letu 2006 ob tem tudi vodja službe za odnosi z
javnostmi družbe Mobitel
2003 – 2004 vodja službe za komunikacije in svetovalka predsednika GZS
1998 – 2003 managing direktorica agencije S Team Bates Saatchi & Saatchi
1977 – 1998 kot štipendistka družbe Petrol sem prevzemala različne karierne pozicije,
soustanovna članica prve službe za marketing, kjer sem vodila tudi področje
odnosov z javnostmi

Kot izjemno srečo na moji karierni poti vidim priložnosti, ki so se mi ponujale v smislu razgibanosti in raznolikosti sistemov, v katerih sem delovala ter raznovrstnosti njihove dejavnosti, od majhnih do velikih, od domačih do mednarodnih, od energetske družbe, marketinške oz. oglaševalske agencije, interesnega združenja gospodarstva, do dveh domačih telekomunikacijskih velikanov in današnje samozaposlitve. Vsaka od njih je pustila močan pečat izkušenj, ki so obogatile, razpirale širino, poglabljale znanje ter zagotavljalje dobre temelje vsakega nadaljnjega poslovnega koraka in delovanja. Samostojno delo vse to le še nadgrajuje s paleto raznolikih naročnikov različnih gospodarskih dejavnosti.

Sem družbeno aktivna in angažirana, kritična opazovalka dogajanja v domačem gospodarskem in politčnem prostoru. Skorajda od nastanka, pred šestimi leti, sem redna kolumnistka spletnega časopisa Fokuspokus, ki ga ureja Marko Crnkovič, kolumne (z nekaj zamude) objavljam tudi na svojem KaKa blogu. Vsebinsko so osredotočene na ključna dogajanja v Sloveniji, ki jih opazujem s kritičnim očesom in skozi prizmo pravičnosti, resnicoljubnosti, spoštovanja človeka in njegovega dostjanstva, spoštljivosti in spoštovanja, ravni komunikacije, demokratičnosti.

Že več kot 20 let delujem kot prostovoljka v humanitarni organizaciji, v prvem Lions klubu Ljubljana, prostovoljno pa delujem tudi kot predsednica ljubljanske podružnice slovenskega društva Za srce.

Poročena sem s Petrom Kamienom, ki je nemški državljan, zaljubljen v Slovenijo. Sem tudi mati hčerki Nini in ponosna nani vnuku Oskarju.

Smo rekreacijsko športna, varovanju narave in kulturi naklonjena družina. Radi se družimo, potujemo, beremo. Večnacionalnost v družini je izjemno darilo, ki so nam ga prinesle življenjske okoliščine. Predvsem pa cenimo dobre ljudi, s katerimi upamo spreminjati svet na bolje.