Pozdravljene, ženske.

Nadaljujemo skrb za jezik. V nadaljevanju sledi šopek uporabnih nasvetov, ki nam bodo vsem v pomoč pri boljšem izražanju. V prihodnjih nekaj sklopih prispevkov se bomo lotili zemljepisnih imen.

ZDA, Združene države Amerike ali Amerika?

V angleščini pogosto naletimo na zvezo United States, brez imena Amerika. Seveda se uporabljata tudi kratica in polni izraz. V slovenščini pa navadno uporabljamo zvezo Združene države Amerike, kratico ZDA in celo kar zemljepisno ime Amerika. Zelo redko se pojavlja raba zveze Združene države.

Zemljepisno ime Amerika v pomenu ‘Združene države Amerike’ v uradnih besedilih velja za neprimerno rabo. V praksi se ime uporablja kot priročno kratko ime za Združene države Amerike. Več o tem glej v Pravopisu. Koristno je preveriti tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kjer je pri geslu Amerika v pomenu ‘Združene države Amerike’ izrecno označeno, da je to pogovorni izraz.

Raba ni najbolj primerna predvsem zato, ker vemo, da je Amerika ime celine med Atlantskim in Tihim oceanom. S tem torej hitro ustvarimo okolje za morebitno napačno razumevanje: ali so mišljene ZDA oziroma Združene države Amerike ali celina.

Razvojne spremembe in raba jezika do danes pa so pokazale, da javnost ime Amerika zelo pogosto uporablja za poimenovanje države v Severni Ameriki, torej v pomenu ‘Združene države Amerike’. Več o tem glej v ePravopisu. Treba pa je opozoriti, da je to poimenovanje trenutno še v fazi predloga, nima še normativne veljave. To v praksi pomeni, da v uradnih besedilih imena Amerika (še) ne uporabljamo v pomenu ‘Združene države Amerike’, ampak uporabimo raje polno ime ali kratico.

Izraz Amerika nekateri uporabljajo tudi za poimenovanje celine, torej v pomenu ‘Severa Amerika’, To je napačno, saj se lahko zmotno razume, ali so mišljene Združene države Amerike ali celotna Severna Amerika, torej še Kanada. Enako je napačno z izrazom Amerika poimenovati Južno Ameriko, prav zaradi napačnega razumevanja, čeprav se dejansko uporablja »isto« ime (Amerika).

Jezik bogatijo tudi drugi pomeni besed, ne le njihovi osnovni pomeni. Takšne pomene prinašajo frazemi. Frazemi so besede ali besedne zveze, ki same ne izražajo osnovnega pomena besede/besed v zvezi. Frazemi imajo drugačen pomen, ta pomen je lahko tudi povsem drugačen od besed v zvezi. Na primer: iz pomena izraza v tem grmu tiči zajec je razvidno, da ni mišljen nikakršen grm, ni zajca in nihče nikjer ne tiči, vse besede skupaj pa prinašajo preneseni pomen: aha, za to gre ali to je bistvo.

Podobno je z izrazom Amerika, na primer: O, Amerika! ‘to je zame nekaj povsem novega’, Nikar ne odkrivaj Amerike ‘uporabi že znano dejstvo/stvar’, Ali si res mislil, da boš odkril Ameriko? ‘da boš odkril nekaj novega’, Tale pa res ni na novo odkril Amerike ‘ni povedal nič novega’. Amerika se uporablja tudi v pomenu ‘bogat in radodaren človek’: stric iz Amerike.

Kako pa je s kratico? Ali s kratico izrazimo kaj več ali manj kot s celotnim izrazom? To je odvisno od besedila, rabe, namena idr. Posebno za uveljavljene kratice, torej tiste, ki se pogosto uporabljajo, med katere zagotovo spada tudi ZDA, v praksi velja, da v sporazumevanju ne ustvarjajo pomenskih nesporazumov ali celo nerazumevanja.

Opozoriti pa je treba na rabo kratice: ne glede na to, kako dobro je kratica uveljavljena v jeziku, je prav, da se najprej uporabi celotno poimenovanje, poleg tega se v oklepaju doda kratica in šele nato se v nadaljevanju uporablja samo kratica. Po tem, ko je v besedilu uvedena kratica, ni smiselno, da bi enkrat uporabili kratico, drugič pa celoten izraz.

Ne gre prezreti še, da za besedne zveze, za katere je kratica v zadevnem jeziku uporabljena, ne uporabljamo tujejezične različice. Za Združene države Amerike torej ne bomo uporabili kratice USA. To je neustrezno, saj je v slovenščini že uveljavljena kratica ZDA.

Pri uporabi kratic na splošno je treba pri govornem ali pisnem izražanju paziti, da ni teh preveč, sicer bomo o ZDA brali v SP in seveda še v eSP, poslušali in gledali na TVS, poslušali na RAS, klepetali na FB in TW …

Ali poznate razliko med Pravopisom in ePravopisom?

Pravopis je jezikovnonormativni priročnik, njegova najnovejša različica pa je iz leta 2014. Na voljo je v knjigi in na spletišču Fran.

ePravopis pa je novi jezikovnonormativni priročnik v nastajanju. To je pravopisni slovar, izhaja iz slovarskega dela predhodnega Pravopisa in je njegova posodobljena in nadgrajena različica. Na voljo je na spletišču Fran, vsako leto od leta 2014 pa se objavijo novi sklopi pregledanih slovarskih gesel.

Pravopis sestavljajo tako pravila kot slovarski del. Pregledala, prenovila in dopolnila se bodo tudi pravopisna pravila.

Imate vprašanje?

Če imate jezikovno vprašanje in bi želeli pojasnilo zanj, lepo vabljeni, da to sporočite na e-naslov natasa@lektorica.si, odgovor na vaše vprašanje pa bo objavljen v okviru tovrstnih prispevkov.

Jezikovne nasvete pripravlja lektorica, prevajalka in urednica Nataša Purkat, Lektor’ca. Več jezikovnih nasvetov je mogoče pridobiti tudi na strokovnih delavnicah Lektornicah, namenjenih lektorjem, prevajalcem in vsem drugim, ki se kakor koli drugače strokovno ukvarjajo z jezikom. © Lektor’ca, Nataša Purkat s.p.