Feminizem - kaj o njem meni predsednica dr. Nataša Pirc Musar - ONA VE -

dr. Nataša Pirc Musar

predsednica Republike Slovenije

Feminizem: enakost in pravičnost

Nekdaj so moški ustvarjali zakone, ženske pa so ustvarjale običaje … Časi so se spremenili; pravzaprav – smo jih spremenili ljudje. Z vizijo, zavzetostjo, s pogumom, z aktivnostjo, vztrajnostjo … in z močno željo, da bi bil vsak človek na našem planetu nekoč res upoštevan, vreden in spoštovan že zgolj zato, ker je človek, prebivalec tega planeta, edinega, ki ga imamo. Sodobna družba mora stati na temeljih enakopravnosti, solidarnosti in spoštovanja dostojanstva. Pa vendar se ženske še vedno pogosteje kot moški soočamo z ekonomsko odvisnostjo, s stereotipi, z zahtevnejšim usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja, s prevelikimi pričakovanji, z nasiljem, nespoštovanjem, z nestrpnostjo …

V duhu Gandhijeve misli »Bodi sam sprememba, ki si jo želiš v svetu« tudi sama vedno začenjam pri sebi. Skušam dosledno živeti svoja prepričanja in vizije. Na vsakem koraku in s konkretnimi projekti se trudim opozarjati na trenutno resničnost in šibke točke časa, v katerem živimo, ter si prizadevam za priznavanje enakovrednosti vseh ljudi, za pravično porazdelitev moči v družbi, za uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju ter dostojanstvo sočloveka, ne glede na to, katerega spola je; za možnost izbire – načina življenja, poklica, s kom se kdo želi objeti … Feminizem namreč sloni prav na enakopravnosti in pravičnosti, na enakosti, ki je daleč od istosti, daleč od ideje, da smo ženske vredne več kot moški ali da so moški naši sovražniki … in obratno. Enakost, pravičnost, če hočete, in enakopravnost žensk sta v interesu vseh, moških in žensk.

Želim si, da bi v naši družbi znali spoštovati ženske zaradi njihovega znanja, sposobnosti, dosežkov, sočutja. Da bi nas ne le »gledali«, ampak tudi »videli«.

Prav zato me je zamisel mladega fotografa Jerneja Jelena spodbudila k projektu »Iščimo in prepoznajmo znanje in sposobnost v politiki«. Namen tega projekta je namreč prav »videti« – prepoznati političarke po njihovih dejanjih, uspehih, ravnanjih in izjavah, po njihovem delu in vplivu na družbo … »Videti skozi« masko zunanje podobe, ki je izraz zahtev sodobnega sveta po popolnosti in nam včasih pomeni tudi varnost. Jernej Jelen s fotografiranjem obrazov žensk v naravni podobi simbolično usmerja pozornost na resnično vsebino, ki jo določa odnos do sočloveka, do narave in do samega sebe.

Kakovosten prenos znanja in izkušenj na mlade je ključnega pomena za napredek vsake družbe, zato želim tudi s svojim zgledom spodbujati mlade k udejstvovanju v politiki in jim pokazati priložnosti, ki jih nudi naša država. Naj bo znanje v politiki vodilo in naj uspeh mladih v Sloveniji ne bo samo stvar naključja.

Kot nova članica platforme ženskih voditeljic Generalne skupščine Združenih narodov se zavedam, da je bolj kot kadarkoli prej odločilno zagotoviti uravnoteženo vključenost žensk in moških v oblikovanje politik in odločanje. Zahtevni izzivi in vojna žarišča, humanitarne krize brez primere, prelomne podnebne spremembe ter grožnje svetovnemu gospodarstvu vse bolj potrebujejo tudi ’ženski’ pogled, energijo, vizijo … Če želimo doseči cilje trajnostnega razvoja, moramo okrepiti prizadevanja za enakost spolov. V duhu odgovornosti do zanamcev in spoštovanja človekovega dostojanstva moramo še naprej ustvarjati pogoje, ki zagotavljajo, da bodo ženski glasovi slišani. Vemo namreč, da so spolno enakovrednejše družbe mirnejše in uspešnejše. Zato želim krepiti zavedanje, da sta moški in ženska le dve obali iste reke …

Časi se še vedno spreminjajo, vendar moramo paziti na smer teh sprememb. Svetla prihodnost, ki jo moramo ženske in moški ustvarjati skupaj, nam bo ušla iz rok, če bomo ostali le pri tehničnih ukrepih odgovorne rabe virov, zmanjševanju uporabe plastike na minimum ali spreminjanju potrošniških navad. Prav je, da se naslonimo na vse bolj vrhunsko tehnologijo in neverjetno umetno inteligenco, ki se razvijata s svetlobno hitrostjo, a hkrati ne smemo zapostaviti razvoja bistva človeka, ki ga sestavljajo medosebni odnosi, njegove sanje, hotenja ter osebni pogledi na svet, ki prav zaradi te iste tehnologije močno nazadujejo. Komu bo služila tehnika, če ’Človeka’ ne bo več?

Moj cilj je spodbujati občutljivost, razvijati možnosti in ustvarjati okolje, da vsakdo lahko postane Človek z veliko začetnico …

dr. Nataša Pirc Musar